Partnerstvo je v moderni druzbi zgubilo smisel
Ampak jaz nimam takih izkušenj z njo. To pa je že vsaj malo zanimivo, a ni?[/quote]
V tvojem oglasanju na tej temi nisem zasledil se nicesar kar bi imelo kakrsnokoli tezo. Zgornji post pa se najmanj. Ostajas Mr. Flanc, katerega zivljenje so mon forumi. Uzivaj dokler lahko v svoji srecni zvezi, ker ne bo vecno trajala.[/quote]
Točno to. Da pa nima teže, obstajajo razlogi. :)) To so pozitivne izkušnje, ki jih kreiram sam.
Me veseli Dater, da si prebral tekste od njega. Meni je dalo za misliti ravno to, njegova teorija o funkcioniranju sveta.
Zakaj je parnerstvo izgibilo smisel? Zato ker smo ljudje izgubili etični kompas. Izgubili smo etični kompas v povezavi s spolnostjo in partnerstvom in še marsičim. Danes je moderno, če v spolnosti eksperimentiraš (homoseksualnost, biseksualnost, pissing, sado mazo, swinganje in vse sorte, da ne naštevam naprej). Na splošno pa bi rekel, da je danes moderno menjavanje partnerjev, dajanje užitka na piedestal in poveličevati telo in seks, pohoto in orgazme. Kdo danes govori o ljubezni? Kdo govori o zvestobi? Kdo govori o družini in partnerstvu? Kdo govori o poroki? Poroka je žal postala zelo umazana beseda. Če slišiš koga govoriti o poroki, dobiš občutek, da je to skoraj neko prekletstvo. Moralo pa bi biti ravno obratno.
Zvestoba, partnerstvo, poroka, dom, družina, ljubezen, otroci. Tradicionalizem kot ga zagovarja henry in kar si ti dobro povzel v točkah je za upoštevati. Morda ne v tem strogem kontekstu, da se mora ženska popolnoma predati moškemu in mu popolnoma slediti. Jaz bi bolj to dojemal na naslednji način, namreč, da ne bi smelo biti nič sramotnega, da bi ženska bila doma, ali ostala doma, skrbela za dom in otroke, mož pa bi hodil v službo in služil denar za podporo družini. V tem ne vidim popolnoma nič sramotnega. Niti za žensko, niti za moškega. Moški bo z veseljem skrbel za žensko in delal, če ga bo ta spoštovala in če bo med njima neka globoka vez. Jasno, da moški ne sme tega zlorabljati ali se norčevati in ali poniževati žensko. In obratno. Ne sme biti očitanja glede zaslužka in podobno s strani ženske. Zdaj poenostavljam. Hočem samo povedati, da bi morali malo razmisliti o tem. Saj ne rečem, da svobodni seks in eksperimentiranje in podobno, ni imelo pozitivnih učinkov. Ljudje so se sprostili. Toda, v današnjem času pa menim, da je ta seksualiziranost vsega že pretirana. Deviacije postajajo zaželene in normalne, MISIONARC V TEMI in TIŠINI pa devianten. O tem govorim. Karikiram, jasno.
Včeraj sem gledal film o dr. Kinseyu, ameriškem seksologu. Film je bil na TV. Cel film govori o perverzijah in homoseksualnosti in menjavi parnterjev in samozadovoljevanju. Samo en stavek je bil namenjen pravzaprav bistvu spolnosti, in ta je, moški plus ženska je otrok (s to enačbo so se izrazili v filmu). To je dejansko bistvo. Ampak, ljudje smo iz tega bistva naredili malikovanje deviantnosti, pohote, hedonizma in kaj vem česa še vse. Prešuštvo ali varanje se danes zdi že kot norma (pobrskajmo malo po tem forumu, bomo takoj videli, kaj ljudje pišejo o varanju). Npr. KEMIJA. Milijonkrat sem že prebral »do sodelavca sem čutila takšno kemijo«. Ja pa hudiča no. A imamo glavo, razum, ali ne? Dejmo se mal zresnit.
Propaganda je takšna. Propagira se pohota, strast, seks, hedonizem. Kdo pa propagira zakon? Zvestobo? Kdo propagira MISIONARCA, če že hočemo. Kdo propagira trdno dolgoročno partnerstvo? Je še sploh kdo za poroko? Redko kdo. Je pa marsikdo za feminizem, razne liberalizme ali libertinizme ali kaj jaz vem kaj še vse.
Menim, da bi se morali ljudje vrniti k tradicionalnim vrednotam. Morda lahko rečem, da bi se morali vrniti h konservativizmu. Vzpostaviti bi bilo dobro ponovno tradicionalno strukturo družine, oče, mati in otroci. Poroka. Oče vodja in usmerjevalec, mati sledi in skrbi za dom. Kaj manjka temu? Nič. Čisto nič.
Kaj pa manjka današnjim materam samohranilkam?? Vsaj moški jim manjka, če drugega ne. Pa morda materam samohranilkam niti ne manjka moški. Toda, njenim otrokom manjka OČE, njenim otrokom manjka trdna družinska struktura in občutek varnosti. Otroci z mamo in očetom, ki živita vsak v svoji vasi, to res ni dobro. Žal. Kakšna vzgoja je to? Kaotična. Pa kakšne generacije otrok bodo to prihajale? Otroci brez družin. To ne more biti tako.
Če se vrnem na naslov, v izhodišče te teme, potem partnerstvo dobi večji smisel, če ga oplemenitimo s tradicionalnimi vrednotami, lahko rečemo tudi, konservativnimi.
Če se bomo trudili biti dober provider za našo žensko, potem si to lahko štejemo v čast. Če nas bo zapustila zaradi drugega boljšega providerja od nas, potem bomo žalostni in razočarani. In nesrečni. In bolelo nas bo. Toda, potrudili smo se po svojih najboljših močeh. In tega se ne da izbrisati. Če je ženska sebična, potem itak vemo, da kar seješ, slej ko prej žanješ.
Marsikatero mlado dekle bi se lahko odločilo za otroke. Toda ne. One bi raje še študirale, raje še podiplomca, raje bi še potovale, raje bi delale kariero v tujini. Ni potrebe. Se strinjam s Henryjem, da je osnovno poslanstvo ženske v tem da je mati in žena. Pa ne zato, da bi ženskam želel odvzeti kariero, doktorske nazive itd. Sploh ne, nikakor. Ampak zato, ker bi bile kot matere in žene veliko bolj izpolnjene. Ne vse. Verjamem pa da velika večina. Izjeme bodo vedno.
Kreposti in čistost (deviškost) sta besedi, ki danes pomenita umazano, staroveško in nazadnjaško. Deviantnost pa je danes že skoraj sinonim za naprednost in modernost, da si »kuuul«.
Vsem v razmislek.
Zakaj nov nick?
In moj odgovor: vračanje nazaj se še nikoli ni obneslo, niti ti uresničljivo.
Določene vrednote in način življenja so nastale iz POTREBE, iz sovpadanja vseh dejavnikov…in ne
iz želja ali zamisli posameznikov….bili so produkt dobe (in stopnje razvoja) in ne volje ljudi….
Razvoj gre vedno naprej. In ja, je strašljiv (neznano je vedno strašljivo) vendar se ne da vračati na staro,
samo zato, ker je poznano in domače.
Primer – deviškost ni pojem, nastal kot moralna vrednota, ampak je bila (včasih) zagotovilo, da si
dobil “nepokvarjeno robo”….in “misionarc” ni pokazatelj upora proti deviantnosti, ampak preprosto
pomanjkanje domišljije….
No, to je pa tudi nekaj vredno, vsaj meni. S tem, da tudi prijatelj ti ne bo vedno na voljo, posebej, če ima svojo partnerko/družino. Če si pa človek želi ustvariti še družino, potomca, je pa verjetno že greh (po Boomovo). :)[/quote]
Saj je, ampak če lahko to troje dobiš tudi brez partnerice ampak samo z fuk frendico, potem ni nobenega razloga it v zvezo, ker čim vstopiš v zvezo imaš več ”ovir” kot če imaš samo fuk frendico in prijatla
S temi moškimi si se tako dobro ujela, da si zdaj samska.
In ravno to je poanta Daterjevih postov.[/quote]
Seveda, je to največja ironija teh žensk ki tukaj tipkajo…. skela je fantastičen primer tega, ona je srečala/pozna ”polno” pravih moških ki se žensk ne bojijo ampak je samska……
Torej nekaj je narobe, ali ona ni dovolj dobra, da bi jo ti kao pravi moški hotli met, ali pa jih ne pozna in se laže….. verjetno je kombinacija obojega…. 😉
Ti to meni?[/quote]
mehankarju, samo se mi ni dalo njegovega klobasanja citirat. Naštimaj si drugačen pogled v nastavitvah.
no, razen če ti ne pišeš po tem nickom :-)[/quote]
Sploh ni tolk klobasal kot se ti zdi. Veliko je resnice v njegovem pisanju. Več kot pa pokanje stereotipov, da vsak moški, ki je kao samski, ždi pri mami in je samo vprašanje časa kdaj bo propadel kot pijanček. To je zame klobasanje ozkogledne osebe, ki ne premore širine in svojo jezo in neuspehe stresa na vse nasprotnega spola. In za konec…. če se to tebi zdi trg.. no ja.. na njem, mehankarja in še marsikoga ne boš srečal, tako da, vse je tvoje stari 🙂
S temi moškimi si se tako dobro ujela, da si zdaj samska.
In ravno to je poanta Daterjevih postov.[/quote]
Seveda, je to največja ironija teh žensk ki tukaj tipkajo…. skela je fantastičen primer tega, ona je srečala/pozna ”polno” pravih moških ki se žensk ne bojijo ampak je samska……
Torej nekaj je narobe, ali ona ni dovolj dobra, da bi jo ti kao pravi moški hotli met, ali pa jih ne pozna in se laže….. verjetno je kombinacija obojega…. ;)[/quote]
hudo narobe 🙂
mehankarju, samo se mi ni dalo njegovega klobasanja citirat. Naštimaj si drugačen pogled v nastavitvah.
no, razen če ti ne pišeš po tem nickom :-)[/quote]
Sploh ni tolk klobasal kot se ti zdi. Veliko je resnice v njegovem pisanju. Več kot pa pokanje stereotipov, da vsak moški, ki je kao samski, ždi pri mami in je samo vprašanje časa kdaj bo propadel kot pijanček. To je zame klobasanje ozkogledne osebe, ki ne premore širine in svojo jezo in neuspehe stresa na vse nasprotnega spola. In za konec…. če se to tebi zdi trg.. no ja.. na njem, mehankarja in še marsikoga ne boš srečal, tako da, vse je tvoje stari :)[/quote]
Se strinjam, da z obeh strani padajo v glavnem črno beli pogledi. Klobasanje pa pravim nekomu, ki si želi samo, da bi bila baba od njega ekonomsko odvisna. Trga pa le nikar ne jemlji preveč dobesedno :-))
Izhajaš iz izrazito funkcionalističnega pristopa. Mogoče je v preteklosti res partnerstvo pogosto nastajalo iz potrebe, vendar tudi iz navade ali pa zato ker so bila takšna pričakovanja (in pritiski) družbe. Vendar izbiro osebe ni narekovala vedno zgolj potreba, temveč pogosto (ali predvsem) želja.
Ali je to, da se lahko ponoči k nekomu privijem potreba ali želja, je pa težko presoditi. Čeprav se tvojemu razmišljanju v brk nagibam k temu, da je to zame potreba, ne zgolj želja.
Skela, sploh ne gre za razvoj naprej ali nazaj. Gre za ideje in nazore o katerih pišem.
Razvoj je očitno šel v smer, da marsikdo v postelji kaka in lula drug po drugem in te izločke tudi je in pije. Še malo počakajmo, pa bo marsikdo čutil POTREBO po seksu z mladoletnimi otroki (kot se baje dogaja v seks turizmu na Tajskem) in živalmi in sorodniki.
Razvoj. Mar naj temu ploskamo? Še malo pa bo dovoljeno vse. Smo pri vprašanju etike. Je prav, da ukradem samo malo. Je prav, da ogoljufam čisto malo. Je prav, da se čisto malo zlažem? Kje je meja? Kdo jo določa? Samo retorično postavljam vprašanja, ni potrebno odgovarjat.
Znano ali neznano, udobno ali neudobno. Ljudje imamo glavo in lahko se odločamo, kako bomo živeli in kaj bomo dopuščali in kje bodo naše meje.
Glede varanja marsikdo reče: »ne moreš jesti dunajca in pofrija vsak dan. Slej ko prej si zaželiš česa drugega, novega.« Jaz pa pravim – MORAMO! Če smo se zavezali dunajcu in pomfriju, ga pač moramo jesti vsak dan in amen. Nimamo kaj razmišljati. Tako je.
Skela, morda je pisanje podobno komu drugemu s foruma, vendar sem nov. In redko kaj napišem. In verjetno ne bom več. Temo sem komentiral, ker se me dotika in tudi zato, ker je Dater podal izčrpen odgovor.
Povedal sem samo svoje mnenje.
enTip razume.
Boom napačno razume.
Razgibana seksualnost je bila prisotna že marsikje v preteklosti in to še pred Kristusom. Obstajajo dejstva mimo katerih ni mogoče iti. Slepljenje, da tega včasih ni bilo in so poznali le misionarca, je absurd. Še hujše perverzije so se dogajale. Danes je pač tako, da so ljudje odprti in na glas govorijo, kaj so počeli včeraj, kaj jih čaka danes in česa se veselijo jutri. Komunikacija je na drugačnem nivoju kot včasih, tehnologija prispeva še svoj del.
MORAMO le umreti, vse ostalo je fleksibilno, ker smo ljudje, ker se morda naša stališča spreminjajo, ker delamo napake in smo podvrženi spremembam. To je svoboda, ko čutiš dihanje in se ne pretvarjaš, da si nekaj, kar moraš biti oz. kar so določili drugi, da je zate (in še milijon drugih) dobro.
ah, zlati časi, ko se je vedelo kje je komu mesto in ko dedec ni bil dedec, če ni “tistega” opravil v manj kot petih muinutah. Pa nožičke so nucali
Kdo ti jemlje to svobodo, da se odrekaš tradicionalizmu v takšni obliki kot so jo poznali nekoč? Strog konzervatizem, s pridihom vsiljevanja točno določenih vzorcev in dejstvom, da ne smeš imeti lastnih misli obstaja, samo malo se obrni naokrog in boš našel ovčice v čredi. Nič neobičajnega, presunljivega, vprašanje je le komu to ustreza, da sprejme tak način življenja.
Sprašuješ, kaj manjka temu, da je oče big boss, mati pa stroj za rojevanje potomcev??? Družina je sveta in kot takšno bi se jo moralo tudi jemati. Nihče nima pravice lastninjenja drugih, diktiranja stila obnašanja in sankcioniranja odraslih oseb v najnizkotnejši obliki. Moškim je bilo odvzeto nasilje nad družino. S svojo funkcijo so ustrahovali cel rod, ki je to obliko trpinčenja prenašal na naslednje generacije. V družini mora vladati enakopravnost, pravičnost, zdrav duh in spoštovanje. Z dodeljevanjem diktatorskih funkcij dobiš le prestrašene, izobčene ovčice brez lastne vrednosti in hudiča na drugi strani, ki mu je bil zaupan bič, za katerega misli, da ga mora maksimalno dobro izkoristiti.
Partnerstvo dobi smisel šele takrat, ko je enakopravno, ko se dve duši lahko svobodno razvijata, dopolnjujeta in nadgrajujeta svoj odnos do sebe ter drugih.
Osnovno poslanstvo ženske ali moškega ni v kopiranju vzorcev, ampak iskanju lastnega prostora pod soncem. Kdo si, da lahko omejuješ ravni izpopolnjenosti in se opiraš na tradicionalistično predpostavko, da ženska ni izpopolnjena, če se odpove otrokom oz. jih ne more imeti iz kakršnegakoli razloga že? A ni bolje, če ženska spozna svojo vlogo, ki je le njena in se ne pusti zmesti okolici, ki ima drugačna pričakovanja glede njenega lajfa? Spoštujem ljudi, ki imajo jajca to povedati, ker hkrati to tudi pomeni, da se zavedajo, kako bi z drugačnim načinom lajfa ustvarili cel kup nesrečnih ljudi okoli sebe. Ti ljudje so srečni, nesrečni so kvečjemu tisti, ki ne znajo uživati svojega lajfa in se počutijo izpopolnjene le takrat, ko spreminjajo druge.
Krepost in čistost sta povsem normalno sprejeti pri ljudeh, ki so osveščeni, spoštujejo tak način lajfa, kar ne pomeni, da tudi sami tako živijo. So pa tudi ljudje, ki se krohotajo, posmehujejo…in kaj potem? Si osebno prizadet? Zame je tvoje vedenje deviantno, ker trobiš v en rog, vsemu ostalemu se posmehuješ in ponižuješ. Slabič!
Kdo ti jemlje to svobodo, da se odrekaš tradicionalizmu v takšni obliki kot so jo poznali nekoč? Strog konzervatizem, s pridihom vsiljevanja točno določenih vzorcev in dejstvom, da ne smeš imeti lastnih misli obstaja, samo malo se obrni naokrog in boš našel ovčice v čredi. Nič neobičajnega, presunljivega, vprašanje je le komu to ustreza, da sprejme tak način življenja.
Sprašuješ, kaj manjka temu, da je oče big boss, mati pa stroj za rojevanje potomcev??? Družina je sveta in kot takšno bi se jo moralo tudi jemati. Nihče nima pravice lastninjenja drugih, diktiranja stila obnašanja in sankcioniranja odraslih oseb v najnizkotnejši obliki. Moškim je bilo odvzeto nasilje nad družino. S svojo funkcijo so ustrahovali cel rod, ki je to obliko trpinčenja prenašal na naslednje generacije. V družini mora vladati enakopravnost, pravičnost, zdrav duh in spoštovanje. Z dodeljevanjem diktatorskih funkcij dobiš le prestrašene, izobčene ovčice brez lastne vrednosti in hudiča na drugi strani, ki mu je bil zaupan bič, za katerega misli, da ga mora maksimalno dobro izkoristiti.
Partnerstvo dobi smisel šele takrat, ko je enakopravno, ko se dve duši lahko svobodno razvijata, dopolnjujeta in nadgrajujeta svoj odnos do sebe ter drugih.
Osnovno poslanstvo ženske ali moškega ni v kopiranju vzorcev, ampak iskanju lastnega prostora pod soncem. Kdo si, da lahko omejuješ ravni izpopolnjenosti in se opiraš na tradicionalistično predpostavko, da ženska ni izpopolnjena, če se odpove otrokom oz. jih ne more imeti iz kakršnegakoli razloga že? A ni bolje, če ženska spozna svojo vlogo, ki je le njena in se ne pusti zmesti okolici, ki ima drugačna pričakovanja glede njenega lajfa? Spoštujem ljudi, ki imajo jajca to povedati, ker hkrati to tudi pomeni, da se zavedajo, kako bi z drugačnim načinom lajfa ustvarili cel kup nesrečnih ljudi okoli sebe. Ti ljudje so srečni, nesrečni so kvečjemu tisti, ki ne znajo uživati svojega lajfa in se počutijo izpopolnjene le takrat, ko spreminjajo druge.
Krepost in čistost sta povsem normalno sprejeti pri ljudeh, ki so osveščeni, spoštujejo tak način lajfa, kar ne pomeni, da tudi sami tako živijo. So pa tudi ljudje, ki se krohotajo, posmehujejo…in kaj potem? Si osebno prizadet? Zame je tvoje vedenje deviantno, ker trobiš v en rog, vsemu ostalemu se posmehuješ in ponižuješ. Slabič![/quote]Resnično je bolje, ko spoznamo svojo vlogo, ne pa, da nasedamo temu kar nas prepričuje današnja družba. Ali pa katera koli druga, ki ljudi obrača v svojo korist. Težko je le priznati si, kaj smo v resnici.
Začetni prispevek temelji na lastnem narcisizmu v katerem nekdo sebe vidi kot bitje, ki se mu “godi krivica”, ker se mora potrudit (držat družbenih norm), da si uresniči lastne naravne potrebe zato mu gredo na živce družbene norme in se mu zdijo celo nesmiselne. Svoje spolne organe dojema zgolj kot orodje za dosego lastnega užitka, pozablja pa, da so v prvi vrsti namenjeni razmnoževanju in temu dejstvu je prilagojen tudi naš “softwer” – tako ž kot m. Temu našemu osnovnemu programu je vse drugo podrejeno in kakorkoli obračaš stvari vedno vse poti vodijo v tej smeri, da ti življenje samo sporoča kdo si v resnici. Če želiš bit nekdo drug pa moraš v ta naravni sistem dovajat dodatno energijo kar pa na dolgi rok ni osrečujoče in tako ali drugače moraš odnehat, ker si preprosto prešibki, da bi se upiral temu za kar te je narava (ali pa bog, če želiš ;), ustvarila.
Forum je zaprt za komentiranje.