partnerski odnos po varanju

Moje mnenje, čeprav v tej situaciji še nisem bila: če bi to počel skrivaj, pa bi izvedela slučajno, in bi se potem končalo, bi verjetno oprostila in poskusila živeti naprej z njim. Če pa bi to počel javno in celo zapustil družino, pa ga nikoli več ne bi sprejela nazaj.

sem ti odpisala na forumu ljubezenski nasveti, samo niso še objavili.

zelo lepo si pojasnila Izidora,
žalostno je, da ni vsem to že jasno.

AA
tebe bi pa nekaj vprašala.
(pa tudi kakšno, ki je to res doživela)

– Zakaj, če bi ti to skrival in bi se končalo – bi oprostila?

jaz ravno zaradi tega nisem oprostila.
ker mi je to skrival.
ker je to izraba zaupanja.

to me zanima
kako bi lahko šla čez to?
kako bi mu potem lahko še kdaj kaj verjela?
zakaj bi mu
če je s svojim vedenjem pokazal,
da tega ni vreden?
kako bi opravičila,
da ni imel toliko spoštovanja do tebe
da ti je lagal v obraz?
kaj je to za en odnos?

tisto jokanje –
plazenje po kolenih…
pa saj ne bom nikoli več…
saj mi je žal…
saj sem imel vedno samo tebe rad…
to mene ne gane.

Aja, glavno da drugi ne vedo! Pol se da oprostit…

Me prav zanima, kdo že vnaprej napove, da bo varal? Saj zato pa se vara, ker je to skrivno dejanje. Kajti, če napoveš v naprej ženi/možu normalno, da se s tem ne bo strinjal/a. Malce čudno bi bilo, da bi mi moj rekel: ti, jutri te bom pa prevaral – gotovo, da mu bom dovolila, ali pa on meni. Zato praviti, da mu/ji ne oprostiš tega, da mi ni povedal, je pa mal čudno. Mislim, da gre tu predvsem za vprašanja, bolečino, prizadetost, kaj je drugje bolje kot doma, v čem je boljša/i, zakaj

Kaj je boljše drugje? Saj veš tisto o sosedovi vodi: vedno je bolj mrzla. Pa predvsem: povsod je nekaj drugače, nekaj novega… A nis za spremembe?

Zdaj bi pa to že lahko vedel!!!!!!!!!!!!

jaz sem si tako predstavljala:
da – avanture za eno noč odpadejo.
za oba.
ker sva oba zrela, pametna in ker nama tak seks nič ne pomeni –
oziroma, če bi prišlo do naveličanosti ali želje po popestritvi,
da bi se to dogovorila in rešila skupaj.

to pomeni, da bi do varanja lahko prišlo samo,
če bi se kdo od naju zaljubil –
ker tega ne moreš predvideti, oz. si ukazati,
da se to ne bo zgodilo.

no, takrat bi pač to povedal,
pa bi se o tem pogovarjala.
(se je že zgodilo in sva lepo potrpežljivo rešila)

če pa bi bila tako huda želja
tako močna zaljubljenost, da bi moral tudi spati z njo
sem si predstavljala,
da bi to po dejanju tudi povedal.

tako.
tako sem si jaz to predstavljala.

samo to je zame zrelo vedenje.

vse ostalo je pa samo –
briši.

Občudujem vse, ki ste sposobni oprostiti in pozabiti.

Jst sm te mel pa za žensko z modernimi nazori! Ja, vsak se lahko zmoti

KIR – komu ti to?

Čak, da pogledam – ja teb, ja!

Razumem, da si prizadeta, samo verjetno pa dedec ni skočil kar tako zaradi lepega vremena, kajne?

Ti si pa očitno eden ali ena izmed tistih, ki nikakor ne morejo razumeti, da za vse obstaja razlog. Seveda taki ob prvem krešu hitro vržete puško v koruzo!

Zakaj pa se vsi nebi malo pogovorili še “pred” varanjem kaj bi bilo, če bi bilo…?

Anamarie, bravo, dobro povedano, podobno razmišljava.

Vsi ostali, ki se na veliko gonite…ob vas se mi želodec obrača in svet gnusi. Le veselo aidsu naproti, kmeti.

Kmetička pupa**, če si HIV pozitivna, se te bomo izogibal!

pupa** ne boš verjela, ampak sem s kmetije doma, pa ne razumem, kaj maš tolk proti njim. A mesek, pa zelenavca, pa mlekec je pa dobr, pa leže v želodec pa še kam? Pa ga brez KMETA ne bi blo – takga al pa drgačnga

Pik*ica, pozabila si na koline, pa na žgance..mmmm

ne boš verjel, ampak glih jutr jih bomo delal. Koline mislim. Žganc so pa itak na miz vsako soboto zjutraj – pa fest zabelen

Ne vem, ali je bil tvoj odgovor namenjen meni ali AA? Če je bil meni, ti povem, da sigurno varanje ni prvi kreš. Jih je moralo biti že kar nekaj prej, da je prišlo do varanja. Tolk mi je že jasno. Poleg tega nisem te sorte, da bi hitro vrgla puško v koruzo. Z mojim sem že 14 let.

Jst sm ga strahotn polomu, k se nism na kmetijo s kakšno Pik*ico oženu! No vsaj zarad hrane…, jasno pa seksa na kakšnem seniku, kjer te ne bodo segnal

Bravo Anamari zrele poste si napisala a se poznava,nekoc sem poznal eno zrelo Anamari.
Lep dan tebi.

samo če napišeš kako ti je v resnici ime
pa še kakšen podatek zreven
ti lahko povem ali se poznava ali ne :))

Mogoče bi mu oprostila, pozabila pa sigurno ne bi nikoli.
Nekoč sva se pogovarjala o tem, pa mi je tudi on rekel, da bi odšel, če bi to storila.
Občudujem tiste, ki jim življenje teče potem naprej po nekem ustaljenem tiru, ko ne omenjaš te teme, ko se izogibaš vsemu … – vsaj zdi se mi, da je potem tako.

Jaz bi težko živela z mislijo, da je to enkrat storil, da lahko tudi drugič. Poznam par, kjer se je možu sfuzlalo pri 45. Sral ga je s svojo sodelavko in vsi so vedeli. Enkrat je bila ona (žena) pri nas in je jokala moji mami … Vleklo se je kakšno leto, dve. Potem ga je tista ljubica dala na čevelj (mimogrede: tudi ona je bila poročena in je imela otroke) in se je on vrnil k ženi. In ona je bila vsa srečna in mu je vse oprostila … Zdaj govori: moj … je tako dober in tako mi pomaga …

Za bruhat.

LP