Partnerski načini…

Čeprav sem rabila veliko vaje, sem se naučila uporabljati “jaz-sporočila”, torej ko pride v zvezi do konflikta ne očitam, obtožujem, kažem s prstom na drugega itd. Enako se trudi on.

Pa mi je prejšnji večer izjavil, da je namen popolnoma isti, če mu rečem npr. “pojdi pod tuš” ali če mu povem, kako fajn mi je, ko je se svež uleže k meni. (Vem, butast primer) Pravi, da je v obeh primerih iz moje strani čutiti isto pričakovanje, kar naj bi “izpolnil”, razlika je le v načinu.

Kaj mislite vi?

Jaz sem se morala sedaj nasmejat 🙂 Nočem bit nesramna, ampak a mora se mu rečt, da naj se stušira? Ljudje menda želimo, da nas niti partner več ne ogovori, ker vse vzamemo kot napad… Vse kaže, da bom večno samska 🙂

Ja, razlika je res le v načinu.

Ne razumem, zakaj mu ne smeš rečt, da naj gre pod tuš.

Konflikti so priložnosti za reševanje. Če ne poveš točno, kaj te moti (pa četudi pokažeš direktno s prstom), potem se je težko pogovarjati in iskati vzroke.

Seveda so različne situacije in s tem povezani načini, odzivi na dogajanje. V čem je problem? Tvoj partner želi vedno njemu “primeren” način reagiranja? Naj prvo pogleda iz svoje perspektive…kako se on obnaša in kakšne so njegove reakcije. Meni je naravno, da smo včasih bolj eksplozivni, drugič preudarni s svojim načinom obnašanja, spet tretjič pa kar tiho. In zaradi tega se nimaš kaj opravičevati.

Mislim, da če je človek nesiguren, nezaupljiv, občutljiv, mu noben način ne pomaga kaj veliko. To vidimo tukaj na forumu, ko eni ves čas zatrjujejo, da jih podjebavamo z lepimi besedami, z besedami zavitimi v celofan. Tak človek bo vedno iskal neki skriti, slabšalen pomen določenih besed, čeprav vedno obstaja tudi pozitiven.
Je pa tudi res, da si dala čuden primer oziroma imata čuden problem. Če je to samo primer, je ok, če pa se partner noče umivat sam, pa mu raje reči, da te bolj privlači, ko je svež, če že sam tega ne ve.

Seveda je velika razlika in bo drugače sprejeto, če rečeš “zanič seksaš” ali pa “tudi boljši seks sem že doživel”.

Način komuikacije je pomemben vsepovsod, ko komuniciramo z otroki, sodelavci, partnerjem. Pomavadi se pri prvih dveh bolj potrudimo, pri partnerju pa manj in mislimo, da lahko rečemo kar nam pade na pamet.