partnerjevi otroci

Samo tolkle:
če bi meni tip nabijal, da ne more brez mene in da ne more zaspat brez mojga klica, pa da se
mu bo zmešal, če ne pokličem, pa da bo padu v depresijo, če tega pa tega ne nardim….ej, v hipu
ga skenslam, ker nima pospravljenega podstrešja.

Jasno, da gre za HUDO odvisnost od odnosov. Vsak, ki se želi spustiti v razmerje, mora najprej
znati živeti SAM S SABO. Bežanje pred samim seboj v odnose je bolno.

Logično, zato se pa temu reče odvisnost. Naučena je tako, da nujno potrebuje neko zunanjo potrditev, da se počuti kolikor toliko dobro. In ker VE, kaj potrebuje, želi to doseči, tudi na silo, če je treba. Če ne, je žalostna. Depresija pa ni nič drugega, kot dalj časa trajajoča žalost, zaradi katere je ohromljeno (zanemrjane) naše življenje in odnosi z drugimi.

Se popolnoma strinjam z mojo kolegico Goldfish. Gre za hudo hudo obliko odvisnosti 🙂

No, seveda, ampak njen partner tega pač ne naredi, ker mu očitno ni taka drama. To, da bi njemu to bilo nadležno, očitno ni problem oziroma avtorica tega ni izpostavila, zato je brez veze, da razlagamo, kaj bi mi in kaj gre nam na živce (btw., tudi meni ne bi bilo všeč, da me nekdo izsiljuje s takimi stvarmi, ki sodijo kvečjemu največ do 2. letnika srednje šole).
Ona mora nekako pomagati sama sebi, da ne bo padla v jok vsakič, ko se ji zdi, da bi moral poklicat, on je pa drugačnega mnenja.

No, seveda, ampak njen partner tega pač ne naredi, ker mu očitno ni taka drama. To, da bi njemu to bilo nadležno, očitno ni problem oziroma avtorica tega ni izpostavila, zato je brez veze, da razlagamo, kaj bi mi in kaj gre nam na živce (btw., tudi meni ne bi bilo všeč, da me nekdo izsiljuje s takimi stvarmi, ki sodijo kvečjemu največ do 2. letnika srednje šole).
Ona mora nekako pomagati sama sebi, da ne bo padla v jok vsakič, ko se ji zdi, da bi moral poklicat, on je pa drugačnega mnenja.[/quote]

Saj. To ni nasvet njenemu partnerju, ampak njej.
Njen odziv ni v redu in tega je treba spremeniti.
Gre za negotovost, potrebo po stalnem dokazovanju ljubezni (ker me ni poklical, me nima rad),
otročje izsiljevanje (če ne bo poklical, bom padla v depresijo)…

In potem ona nas sprašuje, kaj je to odvisnost od odnosov:)).[/quote]
Saj prav, da vpraša.
Mislim pa, da je tako, da bolj kot je človek nezadovoljen s sabo in svojim življenjem, večja je verjetnost, da je “odvisen od odnosov”, pri čemer tudi temu primerno izbira. Saj bolj kot je nekdo nezadovoljen, manj se ceni in tisti, ki se bolj cenijo to tudi opazijo, zato se med seboj ne moreta pritegnit eden, ki je zadovoljen in se ceni, ter njegovo nasprotje. Vedno najdemo nekoga, ki je v podobnem “zosu”, kot smo mi sami.[/quote]
To sta zdaj nekaj po svoje razložila odvisnost. 🙂
Nezadovoljstvo v odnosu še ni nobena odvisnost od odnosov. Odvisnost je avtorica sama opisala in Skela. Pri odvisnosti se gre za bolestno iskanje pozornosti in potrditve ljubezni. Takšna oseba ni sposobna sama živeti, prav tako pa v samem odnosu povroča precejšnji pritisk na partnerja, ker je vedno v strahu, da je nima rad ali jo bo zapustil, če ji ne bo vsak dan zadostikrat dal potrditve.

Podobno je, če nekdo z neko pijačo ni zadovoljen, še to ne pomeni, da je odvisen od alkohola. 🙂

Kaj ste danes ženske neučakane. A je s takimi heci res tako težko počakat so poroke?

Saj ne jamram. Ampak, ko si v taki situaciji, da si odvisen od odnosov je hudo. Ko si na tem potem veš.[/quote]

btw: v čem je point naslova teme … da te tvoj jebec ne pokliče pa otroci niso krivi ☺

Saj prav, da vpraša.
Mislim pa, da je tako, da bolj kot je človek nezadovoljen s sabo in svojim življenjem, večja je verjetnost, da je “odvisen od odnosov”, pri čemer tudi temu primerno izbira. Saj bolj kot je nekdo nezadovoljen, manj se ceni in tisti, ki se bolj cenijo to tudi opazijo, zato se med seboj ne moreta pritegnit eden, ki je zadovoljen in se ceni, ter njegovo nasprotje. Vedno najdemo nekoga, ki je v podobnem “zosu”, kot smo mi sami.[/quote]
To sta zdaj nekaj po svoje razložila odvisnost. 🙂
Nezadovoljstvo v odnosu še ni nobena odvisnost od odnosov. Odvisnost je avtorica sama opisala in Skela. Pri odvisnosti se gre za bolestno iskanje pozornosti in potrditve ljubezni. Takšna oseba ni sposobna sama živeti, prav tako pa v samem odnosu povroča precejšnji pritisk na partnerja, ker je vedno v strahu, da je nima rad ali jo bo zapustil, če ji ne bo vsak dan zadostikrat dal potrditve.

Podobno je, če nekdo z neko pijačo ni zadovoljen, še to ne pomeni, da je odvisen od alkohola. :)[/quote]

It piše o tem, da je vsak, ki je v partnerski zvezi že odvisen od partnerja, samo načini te odvisnosti so različni. Oz nadaljuje, da vsi ki živijo v zvezi, ki jim ne prinaša happy hours, so nezadovoljni, ampak kljub temu furajo ta stil. Potem mi razloži, o čem je pisala, ker priznam da ne razumem njenega načina izražanja.

Kako lahko v depresijo padeš, ker te moški ne pokliče?

Da te bo doletela “sreča” v ljubezni, boš morala najprej poštimati svoje podstrešje …

Kdaj je potrebno razumet, da ljudje, ki so ločeni in imajo otroke imajo tudi določene obveznosti. žsploh, če so to bile mučne ločitve in eden od bivših partnerjev je kot hudič v ozadju, kjer samo čaka kako napako, da jo napravi, da začne še kako agonijo.
Da zaradi tega delaš dramo je totalni nesmisel in vprašanje, ki se poraja je to, zakaj tako nezaupanje v človeka. Maš kak poseben razlog za tako početje? Ne zgovarjaj se na odvisnost od odnosov, ker vse se da rešit.
Sama sebi moraš dopovedat glede določene stvari in se znebiš določenih strahov, ki te dajejo. Kak dvom in strah te takrat napade, ko te ne pokliče?

V kolikor boš počela take stvari v prihodnosti, te bo res lahko dal na stranski tir in jaz bi rekla upravičeno, saj, ko si ga vzela, bi se lahko zavedala, da to je moški, kateri ima določene obveznosti. V nasprotnem primeru si išči moške, ki nimajo otrok, če hočeš, da se ti posveti, samo nihče ne mara posesivnih ljudi, kar pa ti si.

Saj prav, da vpraša.
Mislim pa, da je tako, da bolj kot je človek nezadovoljen s sabo in svojim življenjem, večja je verjetnost, da je “odvisen od odnosov”, pri čemer tudi temu primerno izbira. Saj bolj kot je nekdo nezadovoljen, manj se ceni in tisti, ki se bolj cenijo to tudi opazijo, zato se med seboj ne moreta pritegnit eden, ki je zadovoljen in se ceni, ter njegovo nasprotje. Vedno najdemo nekoga, ki je v podobnem “zosu”, kot smo mi sami.[/quote]
To sta zdaj nekaj po svoje razložila odvisnost. 🙂
Nezadovoljstvo v odnosu še ni nobena odvisnost od odnosov. Odvisnost je avtorica sama opisala in Skela. Pri odvisnosti se gre za bolestno iskanje pozornosti in potrditve ljubezni. Takšna oseba ni sposobna sama živeti, prav tako pa v samem odnosu povroča precejšnji pritisk na partnerja, ker je vedno v strahu, da je nima rad ali jo bo zapustil, če ji ne bo vsak dan zadostikrat dal potrditve.

Podobno je, če nekdo z neko pijačo ni zadovoljen, še to ne pomeni, da je odvisen od alkohola. :)[/quote]
Če jo še naprej pije, kljub temu, da z njo ni zadovoljen, je to že neka odvisnost. Se ti ne zdi? 🙂

To sta zdaj nekaj po svoje razložila odvisnost. 🙂
Nezadovoljstvo v odnosu še ni nobena odvisnost od odnosov. Odvisnost je avtorica sama opisala in Skela. Pri odvisnosti se gre za bolestno iskanje pozornosti in potrditve ljubezni. Takšna oseba ni sposobna sama živeti, prav tako pa v samem odnosu povroča precejšnji pritisk na partnerja, ker je vedno v strahu, da je nima rad ali jo bo zapustil, če ji ne bo vsak dan zadostikrat dal potrditve.

Podobno je, če nekdo z neko pijačo ni zadovoljen, še to ne pomeni, da je odvisen od alkohola. :)[/quote]

It piše o tem, da je vsak, ki je v partnerski zvezi že odvisen od partnerja, samo načini te odvisnosti so različni. Oz nadaljuje, da vsi ki živijo v zvezi, ki jim ne prinaša happy hours, so nezadovoljni, ampak kljub temu furajo ta stil. Potem mi razloži, o čem je pisala, ker priznam da ne razumem njenega načina izražanja.[/quote]
Jaz sem It v prvo najprej narobe razumel in sicer, da vsi, ki živimo s partnerji, z njimi nismo zadovoljni. :))
Kar se pa tiče njene razlage odvisnosti od odnosov, je pravilno napisala, le da je Robi bolj detailno razložil. Le v primeru s pijačo je na koncu kiksnil. 🙂

A ni tak ? Kaj pa je partnerstvo drugega, kot simbioza ?
Brez neke koristi, nimaš partnerja. Zato vsi izberemo takšnega, od katerega bomo imeli čimveč koristi, oziroma bi naj zadovoljil čimveč naših potreb in želja.
Gre se za odvisnost, le da tega ne doživljamo kot odvisnost, če nas takšen odnos zadovoljuje in izpolnjuje želje obeh partnerjev.

Ker nimamo le ene želje ali ene potrebe, ki bi naj partnerstvo zadovoljevalo, poznamo različne nivoje zadovoljstva. Zato je v ozadju še vedno neka korist, čeprav nekdo trdi, da je nezadovoljen. In tista korist lahko pripomore k temu, da se takšen odnos ohranja.
V primeru ljubimca je zato zadeva veliko preprostejša, saj je tam v glavnem v igri le ena potreba, ki jo takšen odnos zadovoljuje. In ko več ni zadovoljstva, takšen odnos propade.

Lahko pije zato, ker nima druge na razpolago. 🙂
Ali pa mu se ta zdi še najboljša izbira, ker so druge še slabše. 🙂

Lahko pije zato, ker nima druge na razpolago. 🙂
Ali pa mu se ta zdi še najboljša izbira, ker so druge še slabše. :)[/quote]
Ja, saj to so tipični izgovori odvisnika. :))

Ja, saj to so tipični izgovori odvisnika. :))[/quote]
Odvisnik ima prav tako neko zadovoljstvo ob pitju. Če bi bil le nezadovoljen zaradi pitja, potem ne bi pil, kaj šele bil odvisen.

Bi pa bilo treba ta pojem odvisnost od odnosov preimenovati v odvisnost od pozornosti. V odnosih ponavadi človek res najde to uteho, ni pa nujno, da se to dogaja v odnosih.

Ja, saj to so tipični izgovori odvisnika. :))[/quote]
Odvisnik ima prav tako neko zadovoljstvo ob pitju. Če bi bil le nezadovoljen zaradi pitja, potem ne bi pil, kaj šele bil odvisen.

[/quote]
Seveda ga ima, za trenutek pozabi na probleme, katere mu sicer nihče ne bo rešil, pijan jih pa tudi ne bo. Ampak hej, za trenutek jih je pozabil in to mu veliko pomeni. 🙂 Nezadovoljen ni zaradi pitja, temveč zaradi nerešenih problemov, ki pa jih s pitjem po vsej verjetnosti le še povečuje, kopiči.

A ni tak ? Kaj pa je partnerstvo drugega, kot simbioza ?
Brez neke koristi, nimaš partnerja. Zato vsi izberemo takšnega, od katerega bomo imeli čimveč koristi, oziroma bi naj zadovoljil čimveč naših potreb in želja.
Gre se za odvisnost, le da tega ne doživljamo kot odvisnost, če nas takšen odnos zadovoljuje in izpolnjuje želje obeh partnerjev.
[/quote]

Ne, ni tak:). Zame partnerski odnos ni odvisnost, v to ne vstopam, da bi imela koristi od drugega in ga izžela do konca na vseh njegovih področjih delovanja, kjer se da kaj izžeti. Če je pa zate to to…kdo ti brani.

A ni tak ? Kaj pa je partnerstvo drugega, kot simbioza ?
Brez neke koristi, nimaš partnerja. Zato vsi izberemo takšnega, od katerega bomo imeli čimveč koristi, oziroma bi naj zadovoljil čimveč naših potreb in želja.
Gre se za odvisnost, le da tega ne doživljamo kot odvisnost, če nas takšen odnos zadovoljuje in izpolnjuje želje obeh partnerjev.
[/quote]

Ne, ni tak:). Zame partnerski odnos ni odvisnost, v to ne vstopam, da bi imela koristi od drugega in ga izžela do konca na vseh njegovih področjih delovanja, kjer se da kaj izžeti. Če je pa zate to to…kdo ti brani.[/quote]
Take imajo pa eni fantje radi. Ti samo daješ, tudi če nič ne prejemaš, tako da imajo samo drugi korist od tebe, ti pa od njih ne. :)) Malo je takih.

Ne, ni tak:). Zame partnerski odnos ni odvisnost, v to ne vstopam, da bi imela koristi od drugega in ga izžela do konca na vseh njegovih področjih delovanja, kjer se da kaj izžeti. Če je pa zate to to…kdo ti brani.[/quote]
Take imajo pa eni fantje radi. Ti samo daješ, tudi če nič ne prejemaš, tako da imajo samo drugi korist od tebe, ti pa od njih ne. :)) Malo je takih.[/quote]

Umir se Marko:). Ti svojo izkoristi do konca in še čez:). Meni ta filozofija ni blizu. Morda na nek način tudi “potrebujem” druge, ampak ne na način kot ga vi opisujete in ste odvisni:).

Take imajo pa eni fantje radi. Ti samo daješ, tudi če nič ne prejemaš, tako da imajo samo drugi korist od tebe, ti pa od njih ne. :)) Malo je takih.[/quote]

Umir se Marko:). Ti svojo izkoristi do konca in še čez:). Meni ta filozofija ni blizu. Morda na nek način tudi “potrebujem” druge, ampak ne na način kot ga vi opisujete in ste odvisni:).[/quote]
Ne moreš čez, ker tam nič več ni. :))
Ja katera filozofija je pa potem tebi blizu? A nisem pravilne napisal? Obstaja samo še ena, da ti druge izkoristiš, oni pa tebe ne smejo. Ampak na to si nisem upal niti pomislit glede na tvoj odziv, češ da ti pa že nisi takšna. :))

Umir se Marko:). Ti svojo izkoristi do konca in še čez:). Meni ta filozofija ni blizu. Morda na nek način tudi “potrebujem” druge, ampak ne na način kot ga vi opisujete in ste odvisni:).[/quote]
Ne moreš čez, ker tam nič več ni. :))
Ja katera filozofija je pa potem tebi blizu? A nisem pravilne napisal? Obstaja samo še ena, da ti druge izkoristiš, oni pa tebe ne smejo. Ampak na to si nisem upal niti pomislit glede na tvoj odziv, češ da ti pa že nisi takšna. :))[/quote]

Zakaj bi moral sploh kogarkoli izkoriščati? A zato ljudje vstopamo v odnose, ker smo paraziti egoistični? Ja Marko, hvala lepa za takšno razlago in sploh se ne mislim truditi, da predstavim svoj vidik. Ne bi me razumel:).

Ne moreš čez, ker tam nič več ni. :))
Ja katera filozofija je pa potem tebi blizu? A nisem pravilne napisal? Obstaja samo še ena, da ti druge izkoristiš, oni pa tebe ne smejo. Ampak na to si nisem upal niti pomislit glede na tvoj odziv, češ da ti pa že nisi takšna. :))[/quote]

Zakaj bi moral sploh kogarkoli izkoriščati? A zato ljudje vstopamo v odnose, ker smo paraziti egoistični? Ja Marko, hvala lepa za takšno razlago in sploh se ne mislim truditi, da predstavim svoj vidik. Ne bi me razumel:).[/quote]
Meni se zdi, da je pomembno, kako se nekdo v odnosu počuti v svoji koži. Če jaz naredim dragi uslugo, se pri tem lahko počutim izkoriščeno ali pa preprosto prijetno, ker to naredim iz ljubezni in ne zato, ker pričakujem nekaj v zameno. Ona je mojo uslugo v vsakem primeru izkoristila. In enako jaz naredim, ko ona meni naredi uslugo. A ti pa vse partnerjeve usluge zavrneš, zato, da se ne bo počutil izkoriščenega? Kaj imata potem skupnega, da drug drugega zavračata? :))

Zakaj bi moral sploh kogarkoli izkoriščati? A zato ljudje vstopamo v odnose, ker smo paraziti egoistični? Ja Marko, hvala lepa za takšno razlago in sploh se ne mislim truditi, da predstavim svoj vidik. Ne bi me razumel:).[/quote]
Meni se zdi, da je pomembno, kako se nekdo v odnosu počuti v svoji koži. Če jaz naredim dragi uslugo, se pri tem lahko počutim izkoriščeno ali pa preprosto prijetno, ker to naredim iz ljubezni in ne zato, ker pričakujem nekaj v zameno. Ona je mojo uslugo v vsakem primeru izkoristila. In enako jaz naredim, ko ona meni naredi uslugo. A ti pa vse partnerjeve usluge zavrneš, zato, da se ne bo počutil izkoriščenega? Kaj imata potem skupnega, da drug drugega zavračata? :))[/quote]

Beseda usluga že sama po sebi pomeni pričakovanje vračanja. Zame partnerstvo ni pogodba in da nekdo počne nekaj, kar mora. Seveda se sklepajo kompromisi, ampak nič na silo.

GF spet poskuša biti popolna, pa ji to ne uspeva ravno. 🙂

Pisal sem o simbiotičnem odnosu, kjer se vsak zaveda svoje odvisnosti ter hkrati partnerja delujeta vzajemno, da si izpolnjujeta svoje želje in potrebe.
Ampak ti tega ne vidiš, ker reagiraš čustveno in zaradi tega opisuješ neke skrajnosti, kot nekdo, ki je v nekem običajnem dnevu doživel apokalipso. 🙂