Partner ne mara mojih otrok
Jaz bi naredila tako:
Jasno bi dala vedet, da so mi otroci prvi in dalec za njimi nihce, da on pride na vrsto sele dalec za njimi.
Jasno bi dala vedet, da sem otrokom mati in oce in da je to moja najvecja prioriteta v zivljenju!
Ce ni tip za otroke, a je drugace v redu moski, sva lahko skupaj, a ne bi zivela z njim in to bi mu tudi dala jasno vedet.
Ce mu je to ok, super, drugace pa naj spoka iz mojega zivljenja.
Tip ni za otroke, ne svoje še manj tvoje. Žal. Tega odstrani in išči dalje ali še bolje, oddahni si od vsega in bodi samo ti ti, tvoji otroci samo tvoji in uživajte življenje. Če se pojavi pravi, ki vas vzame kot celoto, bo to super, če ga ne bo, pa spet ni nič narobe.
Za pogovore so prijateljice, starši, stari starši – vsi ti bodo pomagali:)
Če bi imel tebe rad, bi imel tudi tvoje otroke. Razen, če sta bila skupaj dve leti in si mu prikrivala, da jih imaš, nato pa naenkrat – surpriiiiseeee to so moji trije otroci. V tem primeru razumem njegov šok. Tvojega obnašanja pa v nobenem primeru ne razumem! Kot mama ti povem, da če ti otroci niso na prvem mestu ampak nek jahač potem jih raje daj v rejo! Ker tole je odvratno za prebrat, kaj šele za doživet. Kaj morajo tvoji otroci občutit, ko ima mama raje jahača in ne njih… Najprej odkrit pogovor z njim – opazila sem to in to, povej v čem je problem, ker tega ne morem več dopuščati. Če se stvari ne izboljšajo je najboljše da greva vsak po svoje in si najdeš eno brez otrok, da ne boš še njih zatravmiral zaradi lastnega egoizma. To je to. Če vidiš da nima haska po mesecu dni brca v rit in naj spoka kamor hoče. Pa kaj se to pravi gledat takšno situacijo in nič naredit, obup!
Ima pravico, da ne mara tujih otrok.
Ti pa si v prvi vrsti mama otrok, ki jim že tako ni bilo lahko. Sama razmisli, kaj ti je prioriteta – tvoji lastni otroci, ki so že itak ostali brez očeta ali nek mimobežni jebač, ki ga ti povzdiguješ v višave. Ljubezen so predvsem dejanja, tudi trud za partnerjevo zadovoljstvo. Če bi mu bilo res kaj do tebe, bi sprejel tudi tvoje otroke ali se vsaj potrudil. Sama bi se potrudila še za sosedove otroke, kaj šele za nekoga, ki bi ga imenovala partner. Ta gnida, ki jo ti imenuješ partner, ni p od partnerja, kvečjemu p kot peezdun, ki nima toliko jajc, da bi odkrito spregovoril, da ga zanima le, da ga nekje namaka. Ne padaj na njegovo prazno gobcanje, zaradi katerega v njem vidiš ideal. Rajši se posveti otrokom, ne pa da jim v stanovanje, ki naj bi bilo njihov dom, zaradi ene klobase in zaigranega gruljenja vlačiš prasca, ki jih grdo gleda.
Imaš partnerja, ki ne mara tvojih otrok. Kakšen partner je to? Takega ne bi marala niti v sanjah, počutila bi se, kakor, da sem izdala pokojnega moža in otroke. Otroci so tvoja kri in tvoje življenje, partner pa je lahko kdorkoli, ki pride skozi vrata. Zapomni si to.
Otroci so majhni in potrebujejo te. Skrbi za njih in jih varuj. Partnerja pa pusti pri miru. Ali bi si rada nakopala še kakšnega nezaželjenega otroka?
Lahko da se še ni navadil na tvoje otroke. Če ni ravno moški za otroke, se bo težko pretvarjal in se z njimi pogovarjal. Lahko se bo sčasoma navadil in jih tudi vzljubil. Lahko pa je izbral tebe, ne tvojih otrok in mu ta trenutek še ni jasno, da tebe brez otrok ni, ker je situacija pri njem drugačna in so otroci lahko tudi pri mami, ko je on s tabo. Dobro bi bilo, da bi se pogovorila in mu dala vedeti, kakšno zvezo pričakuješ.
Je pa situacija težka, imam občutek da želiš otrokom dati nadomestnega očeta. Upam, da se zavedaš, da to ni ravno najbolje, ker če se s tem partnerjem razideta, bodo spet izgubili očeta, dvomim, da bo on še držal stike z njimi.
no, torej, karte je položil na mizo, domnevno se mu z vzgojo res majhnih otrok ne da; sori, se res po drugi strani postavlaj vprašanja, kako se ti ob tako rani starosti otrok “znese” ukvarjati s partnerstvom …
[/quote]
Kako misliš “znese”? Seveda je naporno, ampak za osebo, ki mi je ljuba vedno najdem čas. Če ne drugega, ko otroci zaspijo govoriva po telefonu. Ni važno kolikokrat se slišiva, ampak da se slišiva.
Kako misliš “znese”? Seveda je naporno, ampak za osebo, ki mi je ljuba vedno najdem čas. Če ne drugega, ko otroci zaspijo govoriva po telefonu. Ni važno kolikokrat se slišiva, ampak da se slišiva.
[/quote]
Si kar razumela bi rekla. Ce imas pri majhnih otrocih cas za partnerja, hkrati pa od njega pricakujes naj on pri tvojih otrocih še bolj dejavno sodeluje kot ti sama..je nekaj s tvojimi prioritetami cudnega…
Resno?? Tako moški razmišljate? Samo ti otroci niso nič krivi.. kaj potem naj vse matere, ki so ločene otroke dajo v rejništvo, da bo partner srečen???
[/quote]
Seveda moški tako razmišljamo. 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}…. tudi tisti ki jih kao “sprejmejo” to fejkajo…njih ne zanimajo ti otroci, ampak njihova partnerka.
Sej…ne da so ženske kaj drugačne. V primerih ko pridejo v partnerstvo kjer ima moški otroke od prej, navidez te otroke sprejemajo. Potem se pa pustijo čim prej oplodit, da potem na račun tega skupnega otroka izrivajo njegove otroke iz prejšnje zveze iz njegovega življenja. Naenkrat jih moti ko prihajajo za vikend na stike z očetom, so nevzgojeni napram novemu sončku itd…..face it, točno tako je. Pri obeh spolih je 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} populacije, ki odstopa od tega, vse drugo pa je tako kot sem napisal.
Ja, saj imaš prav. Ne razumem kako moški govorijo, da alfa samec ne sprejme otrok. Kakšni moški so potem ti “alfa samci”? Kje je smisel? Sem mislila, da so gentlemani pravi moški. Ampak strah me je, da bom na koncu brez moškega…0
[/quote]
To ne drži za marsikaterega moškega, lahko pa da vseeno drži za večino. Kot moški ne morem ocenjevati kakšna je večina moških… ker se o tem praktično ne pogovarjamo.
Poznam pa ljudi za katere ne drži – vendar tega ni moč ugotoviti na prvi pogled. Včasih dedec tega niti sam ne ve in šele kasneje ugotovi.
To ne drži za marsikaterega moškega, lahko pa da vseeno drži za večino. Kot moški ne morem ocenjevati kakšna je večina moških… ker se o tem praktično ne pogovarjamo.
Poznam pa ljudi za katere ne drži – vendar tega ni moč ugotoviti na prvi pogled. Včasih dedec tega niti sam ne ve in šele kasneje ugotovi.
[/quote]
Tut jaz se strinjam. Otroke bi z lahkoto sprejel. Ne bi pa dajal teže na tvojega partnerja, da se mora veliko ukvarjat z tvojimi otroci. Počasi.
Razumem, kaj hočeš povedat.. ni pa treba bit nesramn/a. Jaz sem se pripravljena trudit…
[/quote]te razumem kaj mislis povedati,zelis si varnosti,kar je pomembno za resno zvezo in seveda razvajanje(čustveno)in to je normalno in samo takšne veze so trajne in ljubeče.Tale ženska te ne razume,ker je ni toliko rahločutni kot ti.
Seveda moški tako razmišljamo. 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}…. tudi tisti ki jih kao “sprejmejo” to fejkajo…njih ne zanimajo ti otroci, ampak njihova partnerka.
Sej…ne da so ženske kaj drugačne. V primerih ko pridejo v partnerstvo kjer ima moški otroke od prej, navidez te otroke sprejemajo. Potem se pa pustijo čim prej oplodit, da potem na račun tega skupnega otroka izrivajo njegove otroke iz prejšnje zveze iz njegovega življenja. Naenkrat jih moti ko prihajajo za vikend na stike z očetom, so nevzgojeni napram novemu sončku itd…..face it, točno tako je. Pri obeh spolih je 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} populacije, ki odstopa od tega, vse drugo pa je tako kot sem napisal.
[/quote]
Na žalost imaš prav. Ubogi otroci. Če se s partnerjem ujameš, ni nujno, da se karakterno ujameš še z otroki.
Takega tipa ne vlači domov k otrokom. Ta je primeren samo za občasna intimna srečanja in kakšne romantične izletke. Niti slučajno pa za skupno življenje. Katastrofa na vidiku.
[/quote]
Ja, to so tipi, ki se delajo frajerčke. Si mislijo, da so oh in sploh.. za resno jih je pa težko jemat. Jaz se s takimi ne bi ukvarjala. Verjemi, da obstajajo boljši in niso nujno copati.
Forum je zaprt za komentiranje.