Pač povem…
Praviš, da iz hiše noče, da izplačati te noče. Kak#en je torej njegov plan? On želi, da živite skupaj, sploh ne želi narazen?
[/quote]
Njegov plan je, da vse teče tako kot je njemu najudobneje. Lepa hiša, pridna žena, krasni otroci,… on pa po svoje. Niti pogovarjati se ne želi. Nikoli ni pravi čas, baje samo težim. Sem ga prosila, da naj on izbere dan in čas za pogovor…. in je šel ven. Ne najdem načina, da bi sprevidel, da tako ne gre več naprej.
Ni več treba razčiščevat kaj kdo je in kaj kdo ni… želim si samo toliko sodelovanja z njegove strani, da ravnava ob razhodu razumsko in v korist otrok.
Njegov plan je, da vse teče tako kot je njemu najudobneje. Lepa hiša, pridna žena, krasni otroci,… on pa po svoje. Niti pogovarjati se ne želi. Nikoli ni pravi čas, baje samo težim. Sem ga prosila, da naj on izbere dan in čas za pogovor…. in je šel ven. Ne najdem načina, da bi sprevidel, da tako ne gre več naprej.
Ni več treba razčiščevat kaj kdo je in kaj kdo ni… želim si samo toliko sodelovanja z njegove strani, da ravnava ob razhodu razumsko in v korist otrok.
[/quote]
Hmm 🙁
Mogoče rabi nekaj časa, da se sprijazni s tem, da želiš, da greta narazen?
Hmm 🙁
Mogoče rabi nekaj časa, da se sprijazni s tem, da želiš, da greta narazen?
[/quote]
Tako se je odločil on že pred leti. Tak malo mu je mar za družino, da se še ločit nima časa. Ja, bere se hecno… ampak tu se skriva resnica.
Sicer pa vsem, ki pišejo zakaj ženska ne gre proč… k staršem ne morem, ker jih žal več ni… v stanovanje z najemnino 400€ + stroški tudi ne bi šlo… Tak da… ni preprosto. V tej hiši je moj denar in moje delo. Naj vse pustim njemu, samo zaradi ljubega miru? Mi trije pa v garsonjero? Nisem materialistka, se pa zavedam, da z gumbi ne bom mogla otrokom plačevat treningov in šol v naravi.
Zmagovalna je njegova izjava, da ko se ločiva, naj otrokom rečem, da je umrl v prometni nesreči, ker ga nikoli več ne bo blizu. Povedal večkrat.
Se opravičujem, ker pišem (in težim) tu gor… težko mi je… ne bom več.
Tako se je odločil on že pred leti. Tak malo mu je mar za družino, da se še ločit nima časa. Ja, bere se hecno… ampak tu se skriva resnica.
Sicer pa vsem, ki pišejo zakaj ženska ne gre proč… k staršem ne morem, ker jih žal več ni… v stanovanje z najemnino 400€ + stroški tudi ne bi šlo… Tak da… ni preprosto. V tej hiši je moj denar in moje delo. Naj vse pustim njemu, samo zaradi ljubega miru? Mi trije pa v garsonjero? Nisem materialistka, se pa zavedam, da z gumbi ne bom mogla otrokom plačevat treningov in šol v naravi.
Zmagovalna je njegova izjava, da ko se ločiva, naj otrokom rečem, da je umrl v prometni nesreči, ker ga nikoli več ne bo blizu. Povedal večkrat.
Se opravičujem, ker pišem (in težim) tu gor… težko mi je… ne bom več.
[/quote]
če ti je to za otroke rekel je stvar jasna, tip še svojih otrok ne spoštuje, kaj šele tebe… Ene izrečene besede se ne smejo oprostit, ker jih normalen človek ne bi izrekel tud, če je mrtvo pijan…. Daš papirje za ločitev, do ločitve pa stisneš zobe in deluješ čim bolj skulirano, da ga za brezveze ne sprovociraš…, nimaš kej cincat., rešiš sebe in njega, ker njemu si itak brezvezna.
Tako se je odločil on že pred leti. Tak malo mu je mar za družino, da se še ločit nima časa. Ja, bere se hecno… ampak tu se skriva resnica.
Sicer pa vsem, ki pišejo zakaj ženska ne gre proč… k staršem ne morem, ker jih žal več ni… v stanovanje z najemnino 400€ + stroški tudi ne bi šlo… Tak da… ni preprosto. V tej hiši je moj denar in moje delo. Naj vse pustim njemu, samo zaradi ljubega miru? Mi trije pa v garsonjero? Nisem materialistka, se pa zavedam, da z gumbi ne bom mogla otrokom plačevat treningov in šol v naravi.
Zmagovalna je njegova izjava, da ko se ločiva, naj otrokom rečem, da je umrl v prometni nesreči, ker ga nikoli več ne bo blizu. Povedal večkrat.
Se opravičujem, ker pišem (in težim) tu gor… težko mi je… ne bom več.
[/quote]
Ja, verjamem, da razhod, ko gre enkrat za družino in skupno imetje ni enostaven, zato razumem vsakega, ki ostane dlje, kot mu sicer govori srce. Upam, da bosta nekako uredila. Srečno.
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
si to ti, ki drugim pridigaš, da naj ne igrajo žrtve? Se mi zdi da si. Dvoličnost na vrhuncu in pometaj, ali bolje, kar šaflaj pred svojim pragom.
No further comment needed.
Ja, verjamem, da razhod, ko gre enkrat za družino in skupno imetje ni enostaven, zato razumem vsakega, ki ostane dlje, kot mu sicer govori srce. Upam, da bosta nekako uredila. Srečno.
[/quote]
seveda blame it on kids. Ko misliš, da že hujšega ne more biti, pa tastara dva za propadel zakon in večletno agonijo ter izgubljenih več let krivdo prevalita na otroke. In pol ni čudno, da beremo teme o ne imeti otrok – ker je že pol monovcev zblojenih (en pa še posebej) in so prepričani,da so otroci tisti, ki uničujejo zakone, povzročajo razočaranja v ljubezni, itd…
Dajte ljudje odgovornost prevzamite v odnosu – lastno odgovornost za tisto kar naredite in za tisto česar ne, pa bi lahko in je vaša odločitev da ne. Niso otroci za to niti krivi niti odgovorni!
seveda blame it on kids. Ko misliš, da že hujšega ne more biti, pa tastara dva za propadel zakon in večletno agonijo ter izgubljenih več let krivdo prevalita na otroke. In pol ni čudno, da beremo teme o ne imeti otrok – ker je že pol monovcev zblojenih (en pa še posebej) in so prepričani,da so otroci tisti, ki uničujejo zakone, povzročajo razočaranja v ljubezni, itd…
Dajte ljudje odgovornost prevzamite v odnosu – lastno odgovornost za tisto kar naredite in za tisto česar ne, pa bi lahko in je vaša odločitev da ne. Niso otroci za to niti krivi niti odgovorni!
[/quote]
Sploh ne gre za blame it on the kids. Vem, da tega kar sem napisala marsikdo ne bo razumel in me imel za malo skisano, ampak tist, ki razume o čem govorim, že ve kaj mislim.
Pojasniti notranje dogajanje takih oseb je težko. Običajno so sami s sabo v globokem konfliktu, ki ga ne znajo in ne zmorejo razrešiti. Vsaj dokler ni to res nujno (to običajno zelo dolgo ni, ker so dobri manipulatorji in z najbližjimi manipulirajo natanko tako, kot ti opisuješ tukaj), lahko pa tudi nikoli.
Izjava o prometni nesreči je tipična manipulacija. Verjetno ni niti prva niti zadnja. Če boš pogledala v svojo zgodovino, boš to morda ugotovila. Morda boš spoznala tudi to, da je zelo verjetno v preteklosti njegov tovrsten pristop deloval.
Ti se samo notranje umiri. Pozabi na dialog in pogovor, če ga zavrača. Nikoli ne bo mogoč, dokler bo on tako naravnan. Tudi če bo pristal, se bo zaključil s tovrstnimi prikritimi grožnjami (da bo odšel, da bo naredil samomor*, da te ne bo izplačal in te bo pustil nago in boso z otroki ipd.).
To da nimaš kam iti, tudi on dobro ve. Tvoje eksistenčne strahove že davno čuti in dobro pozna. Občutek imam, da te ima v čustvenem šahu. Zelo verjetno so tvoji odzivi zanj pričakovani. Dokler je tako, se počuti varnega, saj natanko ve, da ne zmoreš oditi. Zakaj bi torej on karkoli spreminjal?
Zato… ko se boš odločila, da si želiš oditi, je morda nekaj denarja smiselno investirati v terapevtsko pomoč. Da spremeniš svoje vzorce, ki jih ima naštudirane. Sicer morda nikoli ali še zelo dolgo ne boš zmogla tega koraka. Saj te bo vedno čustveno navezal nase oz. v tebi vzbudil tiste eksistenčne strahove, pomisleke ali materinski čut, ki te “silijo”, da ostaneš. Če ne drugače z grožnjo, da ga ne boš nikoli več videla. Če ta nekoč ne bo več “prijela” pa z obljubo, da se bo spremenil ipd. Ko boš “nasedla”, bo seveda hitro spet vse po starem. Poleg tega je to smiselno tudi zato, da predelaš svojo jezo in zamero.
V procesu ločitve boš ugotovila, da si kot ženska močnejša od njega. Žal je pri nas to tako – žal, ker je to velikokrat na škodo otrok, ne govorim specifično za tvoj primer. Ne izrabljaj tega, saj je (kot rečeno) na škodo otrok in tudi ni prav – ne glede na vse. Želji po maščevanju pa se boš veliko lažje izognila, če boš imela nekoga (nevtralno in usposobljeno osebo), da te usmerja in ti pomaga. S tako osebo (terapevtom) boš tudi lažje predelala vse, kar te sedaj muči. Poleg tega ti bo znal pokazati, katere tvoje notranje rane te držijo v takem odnosu. Zadeva ni koristna le s stališča lažjega odhoda, ampak tudi zato, da s tem vzorcem pri sebi enkrat za vselej presekaš. Velikokrat se namreč – kako ironično – zgodi, da ljudje, ki končno odidejo iz tovrstnih zvez, v katerih so neskončno nesrečni, naposled pristanejo v zvezi z enako ali zelo podobno dinamiko… ker niso razrešili tistega, kar jih v te zveze “vleče”. Ne bodi še ena izmed njih.
*Ko/če partner ob razhodu grozi s samomorom, je najučinkovitejši pristop sledeči. Ko prvič to izjavi, ga je smiselno mrtvohladno opozoriti, da boš ob naslednji tovrstni izjavi obvestil psihiatrijo. Če to izjavi drugič, je to potrebno tudi v resnici storiti. Če manipulira, bo najmanj po drugem koraku za vedno prenehal (če je prvo opozorilo dovolj resno izrečeno, se to običajno zgodi že takrat). Če pa je res kaj na tem, mu bodo na psihiatriji pomagali.
Ah dej nehj. In kaj se delas v takem odnosu? A mata otroke a zato? Zarad otrok unicujes sebe? A misls da je otrokom kej lazje, ker sta vidva se vedno skp? A si finančno odvisna ld njega? Si invalidna pa si nemors najdt sluzbe? A nisi sposobna zase poskrbet? A ti drzi pistolo za vratom? A ga mas le tko fejst rada, ceprav on tebe OCITNO nima? Nisi nobena revca. Postav se zase in sebe osreči. Loci se od kretena pa lepo živi svoj lajf. Ce mas otroke verjem, da bodo velik bl srečni ce boš ti srečna kot pa da te gledajo kako propadas v zvezi s custveno zabitim imbecilom. Matr zenske začnite se ze enkrat mal cent pa spoštvt.
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
Če je tako, pa jamraj še naprej. Eno življenje imaš in si si ga zajjebala. Skušaš ga zajjebati še otrokom. Upam, da bodo otroci spizzdili od vaju dveh takoj, ko bodo lahko.
Jaz imam podobno situacijo s tem, da mu omenim, da imava obletnico ( porocena nisva ker se očitno noče porocit z mano po 12 letih) pa mi reče dolg sem zdržal. Skoz postavlja neka pravila ki se jih moram držati, ko pa ga prosim, da mi kaj pomaga mi reče, kar daj sama se boš vsaj naučila. Ko se skregava mi pa reče, da bi mogla že deset let nazaj narazen in da sem ga takrat izigrala. Take besede me popolnoma potrejo ker sploh niso resnične, jaz nisem nikogar izigrala, sploh pa je od takrat že 10 let in v tem času se je zgodilo marsikaj lepega..tako da..
Me pa te stvari prizadanejo in res ni lahko, ker ga imam rada to je še edini razlog, da vztrajam. Imam obcutek da me skoz hoce nekaj nadzorovat vse kar naredim se ze pojavi od nekod iz nekega vogala in pregleduje moje delo za popi*** in ni lahko.
Ženska je lepo povedala, da nima kam it.
To je njen problem, torej nima denarja.
Moža itak nima več, on skače čez plot. No zanj zakona itak ni več. Obnaša se skrajno otročje.
In tvoj problem je nerešljiv. Ker nimaš kam it praviš.
Bo kaka ločena znala povedat. Vse, ki jih poznam, so dobile stanovanje in otroke. Odselil se je mož.
Lahko pa še malo potrpiš.
Te popolnoma razumem in vem,kako ti je(tudi sama imam egoista doma). Mogoče bi ti bilo lažje, če bi se posvetila samo sebi in otrokom,delaj,kar te veseli in njega ignoriraj. Pojdi sama z otroki pohajat, po hiši naredi samo najnujnejše, pojdi na kafe s kolegicami,….dlak,kar te osrečuje. Bo kmalu spredvidel,da se nekaj dogaja in da ni več on središče vesolja. Mogoče si ga dajala preveč v ospredje in sebe tlačila. Poskusi. Jaz sem naredila tako in lažje živim?.In ne se sekirat za njegove zaljive besede,samo posmej se mu. Pokaži mu,da si močna in samozavestna!
Mrzla voda, 09.06.2020 ob 07:48
Takega odnosa skoraj ni več mogoče rešiti… ne zato, ker bi bil tako zapleten, ampak zato, ker morata v reševanju odnosa sodelovati oba… tukaj pa nekako ni čutiti, da bi imel tvoj mož motivacijo za to… sama od sebe tudi ne bo prišla, zato… moj nasvet:
(1) Pozabi na loto… razmišljati in čakati na to je isto neproduktivno kot čakati na jutro, ko se bo tvoj mož zbudil in ti sam od sebe rekel, da te spet noro ljubi ter da si njegova princesa (vem, da ta misel boli… zato pa beri naslednjo točko).
(2) Najprej se duhovno in čustveno globoko v svoji intimi poslovi od njega… pazi, da pri tem ne boš gojila pretiranih zamer (malo je že prav, da si jezna… a pazi s kom to deliš, ker ljudje iz svoje bolečine lahko te zamere v tebi pretirano okrepijo)… zamere pa rade eskalirajo v maščevanje, maščevanje pa se vedno – prej ali slej – vrne maščevalcu in ga rani… poleg tega vse to tvori izjemno močno čustveno vez; zato čustveno slovo v stanju zamer in maščevanja v resnici sploh ni mogoče.
(3) Začni delati na zaupanju vase… začni verjeti, da zmoreš tudi sama… je težko, ampak… ko boš prestopila prag sveta, ki ga sedaj poznaš in v katerem (kot se vidi iz tvojega pisanja) dejansko trpiš… se boš vprašala, kaj za vraga si tako dolgo čakala… ko ti bo najtežje, si kar na glas ponavljaj, ta ti to zmoreš in da boš zmogla… ker – jaz sem prepričan, da boš.
(4) Zapomni si, da se napredek gradi z majhnimi koraki. Korak za korakom, evro za evrom. Zato, kot že rečeno, pozabi na loto. Bodi potrpežljiva s sabo.
(5) Ne pozabi, da je sreča na strani pogumnih… ko boš zbrala pogum in naredila ključen korak, se ti bo življenje začelo kar samo od sebe sestavljati tako, kot je prav. Verjemi v to… tudi ko dvomiš, da bo tako, verjemi… Veš koliko žensk (in tudi moških) dobesedno do konca življenja životari v svoji žalosti le zato, ker ne zmorejo zbrati poguma in narediti koraka v neznano… ne postani ena izmed njih… skoči in plavaj… ker ko narediš ta ključen korak, se začne vse skupaj sestavljat, verjemi.
(6) Nikoli se ne vračaj nazaj. Preteklost naj bo stvar zgodovine.
(7) Nikoli ne uporabi otrok za maščevanje. Niso ne tvoji in ne njegovi. Svoji so. In vama obema so podarjeni. Vajina zgodba je vajina. Otroci pa naj le imajo očeta in mamo, tudi ko bosta živela vsak v svojem vesolju…
(8) V resnici se sploh ne maščuj. Ko boš dala skozi svoje obdoje žalovanja (lahko traja tudi leto ali dve), preprosto sprejmi, da je ta človek, ki danes živi s tabo, pač zmogel le toliko, kot je zmogel. Ne obsojaj ga. Zagotovo ima svojo zgodbo, ki je morda še sam ne pozna prav dobro… Na tebi je le, da odideš iz odnosa, ki te duši. Ostalo bo uredilo vesolje ali pa Bog, če vanj verjameš. Tako zanj (iskreno mu želi – ko boš to zmogla – da bi po tvojem odhodu tudi on srečno zaživel, ker se dobre misli, tako kot slabe, vedno v podvojeni ali potrojeni meri vrnejo tistemu, ki jih misli) kot zate (v to pa sam sploh ne dvomim, ker verjamem, da je sreča na strani pogumnih).
(9) Ko boš dovolj notranje mirna, torej zberi pogum…. in stori to, kar že sedaj veš, da moraš storiti… Srečno. 🙂
podpis!!!
Sam povem, 26.06.2021 ob 17:55
Eno leto stare teme vlacite ven.
Pa se upam it stavit da stanje ni nič drugačno kot takrat. Verjetno še vedno plačuje loto in sanja, namesto da bi dvignila rit, vložila tožbo za ločitev in delitev skupnega premoženja ter določitev preživnine.
Forum je zaprt za komentiranje.