Pač povem…
… da mi bo lažje. Možu sem povedala, da imava v tem tednu obletnico poroke. Njegov komentar je bil: “Katastrofa”. Sem se mu opravičila, da sem to omenila in obljubila, da ne bom nikoli več.
Upam, da se mi v nocojšnjih sanjah razkrijejo prave številke za sedmico na lotu.
Žal ne živimo vsi v zdravih partnerskih odnosih.
Upam, da ti je sedaj lažje, ko si dala iz sebe. Po vseh teh letih najbrž veš, na kakšnih temeljih sloni vajin odnos. Kaj sta v tem času naredila, da bi ga rešila? Oziroma, zakaj še vztrajata, če menita, da ni kaj reševati? Sedmica na lotu ti ne bo kupila ljubezni, sreče, pristnih odnosov in tudi zdravja ne.
Upam, da ti je sedaj lažje, ko si dala iz sebe. Po vseh teh letih najbrž veš, na kakšnih temeljih sloni vajin odnos. Kaj sta v tem času naredila, da bi ga rešila? Oziroma, zakaj še vztrajata, če menita, da ni kaj reševati? Sedmica na lotu ti ne bo kupila ljubezni, sreče, pristnih odnosov in tudi zdravja ne.
[/quote]
Upam, da ti je sedaj lažje, ko si dala iz sebe. Po vseh teh letih najbrž veš, na kakšnih temeljih sloni vajin odnos. Kaj sta v tem času naredila, da bi ga rešila? Oziroma, zakaj še vztrajata, če menita, da ni kaj reševati? Sedmica na lotu ti ne bo kupila ljubezni, sreče, pristnih odnosov in tudi zdravja ne.
[/quote]
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
Razumem, ni enostavno. Katastrofa je kruta resnica. Prosim, ne vztrajaj zaradi otrok. Otroci v takšnih toksičnih družinskih odnosih zelo trpijo. Poišči si pomoč in podporo. Uspelo ti bo, le verjeti moraš v lepši in boljši jutri.
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
“mož” je povedal resnico, pa še te ne vse. Tudi vajin zakon je neveljavno sklenjen, tudi ker; kdorkoli vstraja v laži zato, da bo z njo posilil po navadi lastne otroke, zakona sposoben ni.
Za svoje otroke boš največ naredila, da se čimprej in čimdlje odstraniš od njih. Posiljevani se učiti laži je namreč pogubnejše od mraza, lakote in žeje.
Veš nisi edina. Imam moža, ki je odličen oče in za zunanjega opazovalca terna za moža. V resnici se že eno leto borim z njegovo odvisnostjo. In sem že mimo točke, ko sem se v sebi odločila, da ne morem več. Da je dovolj. Še v redkih pozitivnih dnevih, ko se celo odloči, da mi bo posvetil kako uro (ki to potem itak ni) čutim le malodušje in zamero. Zamero, da ne zmore sam, da hoče 250{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mene. Dan se vrti okoli njega, njegove službe, pijače, prostih trenutkov in spanja. Kot bi imela hudo napornega otroka in ne partnerja.
Ne dolgo nazaj je prvič pokazal, da se tudi glede otrok ne morem več zanesti nanj. Tako da… kaj čem. Zaradi otrok (ki k sreči še ne čutita tako hudo vsega tega) počakam še nekaj časa, nato bom očitno ločenka. 🙁 Bolj se trudiš za družino, za skupnost bolj boli, ko nekdo to podere zato ker se mu ne da in ker je egoističen.
s sedmico je tako.., loto igram 30+ let, vedno jo dobijo tisti, ki jo ne rabijo.., kolega, ki ima dobro službo in 3 jurje plače, je zadel 6 jurjev na običnem sistemu…, čez par mesecev pa še 4 jurje… No jst sem imel včerej 3+1, kooomi za pivo, hehe… Predlagam ti, da igraš jack pot, to je najboj pravična igra na srečo bi rekel, sm probej enkrat na Finskem al pa v Nemčiji vplačat, heeh…, čeprav tud Slovenija ni kar tako, enkrat 20, drugič 50 miljonov.
Takega odnosa skoraj ni več mogoče rešiti… ne zato, ker bi bil tako zapleten, ampak zato, ker morata v reševanju odnosa sodelovati oba… tukaj pa nekako ni čutiti, da bi imel tvoj mož motivacijo za to… sama od sebe tudi ne bo prišla, zato… moj nasvet:
(1) Pozabi na loto… razmišljati in čakati na to je isto neproduktivno kot čakati na jutro, ko se bo tvoj mož zbudil in ti sam od sebe rekel, da te spet noro ljubi ter da si njegova princesa (vem, da ta misel boli… zato pa beri naslednjo točko).
(2) Najprej se duhovno in čustveno globoko v svoji intimi poslovi od njega… pazi, da pri tem ne boš gojila pretiranih zamer (malo je že prav, da si jezna… a pazi s kom to deliš, ker ljudje iz svoje bolečine lahko te zamere v tebi pretirano okrepijo)… zamere pa rade eskalirajo v maščevanje, maščevanje pa se vedno – prej ali slej – vrne maščevalcu in ga rani… poleg tega vse to tvori izjemno močno čustveno vez; zato čustveno slovo v stanju zamer in maščevanja v resnici sploh ni mogoče.
(3) Začni delati na zaupanju vase… začni verjeti, da zmoreš tudi sama… je težko, ampak… ko boš prestopila prag sveta, ki ga sedaj poznaš in v katerem (kot se vidi iz tvojega pisanja) dejansko trpiš… se boš vprašala, kaj za vraga si tako dolgo čakala… ko ti bo najtežje, si kar na glas ponavljaj, ta ti to zmoreš in da boš zmogla… ker – jaz sem prepričan, da boš.
(4) Zapomni si, da se napredek gradi z majhnimi koraki. Korak za korakom, evro za evrom. Zato, kot že rečeno, pozabi na loto. Bodi potrpežljiva s sabo.
(5) Ne pozabi, da je sreča na strani pogumnih… ko boš zbrala pogum in naredila ključen korak, se ti bo življenje začelo kar samo od sebe sestavljati tako, kot je prav. Verjemi v to… tudi ko dvomiš, da bo tako, verjemi… Veš koliko žensk (in tudi moških) dobesedno do konca življenja životari v svoji žalosti le zato, ker ne zmorejo zbrati poguma in narediti koraka v neznano… ne postani ena izmed njih… skoči in plavaj… ker ko narediš ta ključen korak, se začne vse skupaj sestavljat, verjemi.
(6) Nikoli se ne vračaj nazaj. Preteklost naj bo stvar zgodovine.
(7) Nikoli ne uporabi otrok za maščevanje. Niso ne tvoji in ne njegovi. Svoji so. In vama obema so podarjeni. Vajina zgodba je vajina. Otroci pa naj le imajo očeta in mamo, tudi ko bosta živela vsak v svojem vesolju…
(8) V resnici se sploh ne maščuj. Ko boš dala skozi svoje obdoje žalovanja (lahko traja tudi leto ali dve), preprosto sprejmi, da je ta človek, ki danes živi s tabo, pač zmogel le toliko, kot je zmogel. Ne obsojaj ga. Zagotovo ima svojo zgodbo, ki je morda še sam ne pozna prav dobro… Na tebi je le, da odideš iz odnosa, ki te duši. Ostalo bo uredilo vesolje ali pa Bog, če vanj verjameš. Tako zanj (iskreno mu želi – ko boš to zmogla – da bi po tvojem odhodu tudi on srečno zaživel, ker se dobre misli, tako kot slabe, vedno v podvojeni ali potrojeni meri vrnejo tistemu, ki jih misli) kot zate (v to pa sam sploh ne dvomim, ker verjamem, da je sreča na strani pogumnih).
(9) Ko boš dovolj notranje mirna, torej zberi pogum…. in stori to, kar že sedaj veš, da moraš storiti… Srečno. 🙂
Takega odnosa skoraj ni več mogoče rešiti… ne zato, ker bi bil tako zapleten, ampak zato, ker morata v reševanju odnosa sodelovati oba… tukaj pa nekako ni čutiti, da bi imel tvoj mož motivacijo za to… sama od sebe tudi ne bo prišla, zato… moj nasvet:
(1) Pozabi na loto… razmišljati in čakati na to je isto neproduktivno kot čakati na jutro, ko se bo tvoj mož zbudil in ti sam od sebe rekel, da te spet noro ljubi ter da si njegova princesa (vem, da ta misel boli… zato pa beri naslednjo točko).
(2) Najprej se duhovno in čustveno globoko v svoji intimi poslovi od njega… pazi, da pri tem ne boš gojila pretiranih zamer (malo je že prav, da si jezna… a pazi s kom to deliš, ker ljudje iz svoje bolečine lahko te zamere v tebi pretirano okrepijo)… zamere pa rade eskalirajo v maščevanje, maščevanje pa se vedno – prej ali slej – vrne maščevalcu in ga rani… poleg tega vse to tvori izjemno močno čustveno vez; zato čustveno slovo v stanju zamer in maščevanja v resnici sploh ni mogoče.
(3) Začni delati na zaupanju vase… začni verjeti, da zmoreš tudi sama… je težko, ampak… ko boš prestopila prag sveta, ki ga sedaj poznaš in v katerem (kot se vidi iz tvojega pisanja) dejansko trpiš… se boš vprašala, kaj za vraga si tako dolgo čakala… ko ti bo najtežje, si kar na glas ponavljaj, ta ti to zmoreš in da boš zmogla… ker – jaz sem prepričan, da boš.
(4) Zapomni si, da se napredek gradi z majhnimi koraki. Korak za korakom, evro za evrom. Zato, kot že rečeno, pozabi na loto. Bodi potrpežljiva s sabo.
(5) Ne pozabi, da je sreča na strani pogumnih… ko boš zbrala pogum in naredila ključen korak, se ti bo življenje začelo kar samo od sebe sestavljati tako, kot je prav. Verjemi v to… tudi ko dvomiš, da bo tako, verjemi… Veš koliko žensk (in tudi moških) dobesedno do konca življenja životari v svoji žalosti le zato, ker ne zmorejo zbrati poguma in narediti koraka v neznano… ne postani ena izmed njih… skoči in plavaj… ker ko narediš ta ključen korak, se začne vse skupaj sestavljat, verjemi.
(6) Nikoli se ne vračaj nazaj. Preteklost naj bo stvar zgodovine.
(7) Nikoli ne uporabi otrok za maščevanje. Niso ne tvoji in ne njegovi. Svoji so. In vama obema so podarjeni. Vajina zgodba je vajina. Otroci pa naj le imajo očeta in mamo, tudi ko bosta živela vsak v svojem vesolju…
(8) V resnici se sploh ne maščuj. Ko boš dala skozi svoje obdoje žalovanja (lahko traja tudi leto ali dve), preprosto sprejmi, da je ta človek, ki danes živi s tabo, pač zmogel le toliko, kot je zmogel. Ne obsojaj ga. Zagotovo ima svojo zgodbo, ki je morda še sam ne pozna prav dobro… Na tebi je le, da odideš iz odnosa, ki te duši. Ostalo bo uredilo vesolje ali pa Bog, če vanj verjameš. Tako zanj (iskreno mu želi – ko boš to zmogla – da bi po tvojem odhodu tudi on srečno zaživel, ker se dobre misli, tako kot slabe, vedno v podvojeni ali potrojeni meri vrnejo tistemu, ki jih misli) kot zate (v to pa sam sploh ne dvomim, ker verjamem, da je sreča na strani pogumnih).
(9) Ko boš dovolj notranje mirna, torej zberi pogum…. in stori to, kar že sedaj veš, da moraš storiti… Srečno. 🙂
[/quote]
Iskrena hvala… že dolgo mi ni nihče namenil toliko časa in spodbudnih besed.. Hvala… za pametne nasvete… in dobronamernost. Bom prebrala večkrat. Vse dobro tudi tebi.
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
Joj kok to zaradi pomanjkanja lastnega poguma uporabljate otroke kot izgovor, da vztrajate v vezah zaradi njih. S tem jih namreč učita biti strahopeten, biti varalica, biti lažnivec, biti nekdo, ki se skriva pred bližnjimi itd… Res ja, zelo dobra popotnica za naprej..zelo malo je takih ki se zavedajo, da to kar so oni počeli nima veze z njimi in razvije svoje pravo bistvo…
če si zaposlena ni izgovorov, da ne bi zmogla plačevati bivanja.. ampak je lažje fantazirati o sedmici in ostajati na isti točki ki škodi vsem vpletenim…
Iskrena hvala… že dolgo mi ni nihče namenil toliko časa in spodbudnih besed.. Hvala… za pametne nasvete… in dobronamernost. Bom prebrala večkrat. Vse dobro tudi tebi.
[/quote]
Ja, dobro je napisala – sploh točke 2, 7 in 8. Za to tudi moje čestitke.
Lahko se pa zaveš, da ti je praktično isto povedal tudi Miško, pa čeprav na tisti njegov način, ki…
ti si še dobra, si predstavljaš kaj bi mu tale naredila:
1. Odnosa sploh ni več, saj je temelje spodkopal s svojimi skoki čez plot.
2. On ni naredil nič, da bi kaj rešil (razen malo nakladanja).
3. Vztrajam še zaradi otrok. Čeprav v sebi vem, da bi ravno zaradi njih morali oditi.
4. S sedmico na lotu bi zase in otroke kupila stanovanje, da nam ne bi bilo treba pod most.
5. Nimam poguma… in moči.
[/quote]
In zakaj bi šli ti in otroci? Zakaj ne bi odšel mož?
Moj mi reče, ja dolgoo me gledaš ta stara. In me stisne tko da vse kosti polomi. Pa me prime pod pazduho in dvigne kolikore visoko le more. To je njegova, to je postala najina romantika. Pa mu rečem, dej se mal potrudi. PA mi reče, starega konja boš spreminjala, se nasmejiva pa furava dalje. Midva se fantastično razumeva, Oba sva garala za to. Mislim da ženske preveč enostransko gledate 🙂
Ker je treba takoj ko moškega ujagate naštepat par otrok da vam ne pobegne, a poglej ga zlomka v čigavo skledo pljuvate..
Če bi nekatere spoznale svoje partnerje preden norite in na svet spravljate vaše sončke, bi se marsikatera zgodba bolje iztekla.
Avtorica – nimaš kam z otroci, razen pod most? A tudi za najemnino nimaš? Ali živiš na možev račun (šuti i trpi še naprej kot si do zdaj) ali pa s svojim denarjem ravnaš tako neodgovorno kot s svojim življenjem (je treba svoji riti in sončkom privoščit ves luxuz sveta?). Da si v vseh letih ne uspeš dajat na stran za nujne primere, za to ni prav nobenega izgovora.
V prvo si zasrala že s toleriranjem prevar, kaj pa pričakuješ? Tako kot ste jih navadile tako jih imate.
Men da si moj kaj takega drzne reč nazaj, bi zobe po tleh pobiral.
Torej… obletnica mimo. Bil službeno odsoten dva dni.
Nesramen, neprijazen, prepirljiv, nagaja, odsoten, mentalno odsoten tudi, ko sedi v fotelju. Iz hiše ne bo šel nikoli, izplačal me ne bo nikoli… razen s tožbo.
Ne zadrži se niti pred otroki.
Ni lahko sprejet, da te nekdo, ki bi te naj imel, nima več rad.
Težko je razumet, da nekdo, ki si ga nekoč koval v zvezde, ne zmore in si niti ne želi delati v dobro svojih otrok. Žal. Ni lepo, da grdo govori o meni… imenuje me vrag, stara, celo prostitutka… ker sem se mu zahvalila, da je plačal kosilo in tankal moj avto. Ne živim na njegov račun. Imam službo.
Srce me boli… za mene in za otroke.
Forum je zaprt za komentiranje.