Otrok ne govori

Pozdravljeni, sem mamica 26 mesecnega otroka, ki ne govori. Govori krajše zloge: ba ba, da da … zna pokazati, ce kaj želi, tako, da te prime za roko in odpelje na mesto, s prstom pa ne zna pokazati, kot tudi ne povedati, kaj želi. Ima zelo rad pesmice, takrat takoj vzpostavi očesni kontakt in prisluhne ter se pozibava v ritmu. Ima moteče vedenje, ko v trenutku vznemirjenosti iztegne roko in jo približuje obrazu. Predmete opazuje tako, da z desnim mezincem sledi robovom telesa. Ko se igra z avtomobilckom se osredotoči le na kolesa in jih vrti, konkretno pa se ne zna igrati z njim. Zelo rad ima barvice oz. voscenke s katerimi riše.

Večino časa je neodziven na lastno ime oz. neka navodila. Pri dejavnostih, ki zanj niso zanimive, zelo slabo sodeluje. Sovrstniki ga prav tako ne zanimajo. Sicer je miren fant, lepo se prehranjuje, ne uživa nobenih zdravil. Motorično je zelo spreten. Imam občutek, da veliko stvari razume, vendar ne želi spregovoriti. Veliko časa je preživel pred televizijskim zaslonom. Se je kdo spopadal s podobnimi težavami?

Zveni podobno motnjam avtističnega spektra. Ali pa gre za lažjo duševno motnjo. Ne govorim samo glede tega, da ne spregovori, pač pa predvsem zaradi različnih čudaških vedenj, neodzivnosti na lastno ime itd.

26 mesecev? Gre za dveletnika, o njem pa še vedno govoriš v mesecih. Predvidevam, da ga nisi ti posadila pred zaslon, da bi imela mir, pač pa je njemu všeč TV in ga je od tam težko odtrgat. Še ena značilnost avtističnih otrok. Kaj torej pravijo zdravniki?

Sliši dobro? Sestrična ni dobro slišala in zato ni dobro govorila.

Zato so sistematski pregledi pri pediatru, da opazuje razvoj in ukrepa, če je potrebno. Lahko je avtistična motnja, lahko samo posledica zlorabe zaradi TVja. Zakaj je bil toliko časa pred ekranom? Do drugega leta ekranov sploh ne bi smel videt, niti za 5min. To so uradne smernice. To je zloraba in nekdo je za to odgovoren. Zakaj kot mama dopuščaš škodljivo okolje za svojega otroka? In to kljub temu, da opažaš kako slabo vpliva nanj? Predvidevam, da na svoje ime ne sliši, ko bulji v tv. To se dogaja vsem otrokom, celo odraslim. Takoj ukini vse ekrane in se začni aktivno ukvarjati z njim. Mogoče ti uspe ujeti zadnji vlak.

https://safe.si/starsi/priporoceni-cas-uporabe-zaslonov-pri-otrocih

Če sliši dobro, potem avtist ali duševna motnja, kar so že zgoraj povedali. Sori za neposrednost, ampak tako je. Tisto opazovanje predmetov z desnim mezincem, osredotočanje na posameznosti pri predmetih (kolesa pri avtomobilčkih) ne da bi dojel ali ne da bi ga zanimala prava uporabnost predmeta, neodzivnost itd. Čudi me, da otrok ni že v obravnavi.

Po moje gre bolj za to, da se ga ne da odlepit od ekrana. Najbrž dela celega hudiča, če to poskusi. Značilnost avtistov ali pa otrok z intelektualnim primanjkljajem (lahko je tudi oboje naenkrat).

Nekdo mu mora TV vklopit. Nekdo mu jo je vklopil prvič. To je izvirni greh. Moja dva sta prvo risanko gledala po 2 letu. Pred tem je bil TV ugasnjen dokler nista zaspala. Vedno.

Ne, razlog je prezaposlenost, čeprav vem, da to ni noben izgovor. Redkokdaj pove, kaksno besedo, bolj momlja …

Kaj pa pravi pediater?

V razvojni ambulanti sumijo na zaostanek v govornem razvoju in pervazivne motnje. Zanima me, kakšna je lahko prognoza? Ima kdo izkušnje? A je  možno, da gre zgolj za razvojno fazo in je otrok pozni govorec, tudi moz je bolj pozno začel govoriti

Sluh smo preverili in ni bilo posebnosti. Zelo rad ima pesmice.

Če bi šlo samo za govorni zaostanek, bi otrok drugače normalno funkcioniral. Odzivnost bi bila normalna, tudi s prstom bi znal kazati. Kot so ti povedali, je sum na pervazivne motnje: Pervazivne razvojne motnje, kamor uvrščamo avtizem v otroštvu in Aspergerjevo motnjo, so skupina motenj, za katere so značilne kvalitativne abnormnosti v vzajemnih socialnih odnosih in vzorcih komunikacije ter utesnjen, stereotipen, ponavljajoč se repertoar interesov in aktivnosti. 

Ker je otrok še premlad, da bi govorili o avtizmu, tega še ne povedo, ampak rečejo, da obstaja sum na pervazivne motnje. Več bodo ugotavljali pozneje. Vem, da si želiš, da bi bil “samo” zaostanek v govornem razvoju, a žal vse ostalo ne kaže zgolj na to.

Če ima rad pesmice je to mogoče ključ. Naj posluša, spodbujaj ga, da zapoje zraven, skupaj pojta. Ampak brez ekranov, samo zvok! Mi veliko pojemo, kar sproti si zmišljujemo besedila na znane melodije. Jaz nimam posluha, a se ne sekiram, otroka pa se mi zdi da kar zadaneta melodijo. Tudi rime prepoznata. Glasba je res fajn za razvoj možganov v vseh pogledih. Tudi klasiko lahko posluša, ponavadi jih pomirja. Samo ekranov ne, brez izgovorov.

Naj te ne skrbi preveč. Kot ti svetujejo, veliko mu berite in se z njim pogovarjajte. S tem nabira besedni zaklad. Tudi če ti odgovarja po svoje, je govor, ki se razvija in izpopolnjuje vse do šestega leta.

Od kolegice hčerka pri taki starosti ni govorila ali kazala popolnoma nič, samo nasmihala se je, danes pa hodi v šolo in je povsem normalna. Morali se boste začeti ukvarjati z njim. Se pogovarjati, se z njim igrati z avtomobilčki itd. Če si zaposlena za polni delovni čas, lahko koristiš pravico, da do tretjega leta delaš polovični delovni čas. Zanemarjanje otroka lahko privede do zaostanka ali pa razvojna motnja. Če je tudi mož pozno spregovoril, je večja verjetnost, da ne gre za razvojno motnjo, ampak s takim otrokom se je treba veliko ukvarjati, ker poslušanje pesmic ni enako kot komunikacija.

Preberi si malo o avtističnih motnjah, ker vse kaže, da bo otrok moral živeti z eno obliko spektra in ti z njim. Prej ko začneš delati v tej smeri (veliko škode je že bilo narejene), več koristi bo. Imam dve družini s takim otrokom v okolici, otroka sta stara 6 in 8 in živijo dokaj normalno, se pa res veliko ukvarjajo z otrokom in se mu prilagajajo. 6-letnik hodi v vrtec za aspergerje v Zalogu in bo šel drugo leto v normalno OŠ, 8-letnik hodi na Waldorfsko OŠ. Taki otroci potrebujejo posebno vzgojo in skrb, naučiti se morajo veščin, ki jih drugi osvojijo spontano. So pa na drugih področjih lahko nadpovprečni. Srečno!

Nimam pametnega nasveta.

nasa je tudi do tretjega leta govorila samo ba ba in ma ma.
je pa res, da ni hledala televizorja.

v vrtcu je samo sedela in se ni igrala z ostalimi otroci. Kakor sem jo prvi dan vrtca pustila na stolu sedet, tako je celo leto, ko je vstopila v sobo se vsedla na zocno ta stol, na tocno to mesto in gledala – opazovala.
je pa res, da tud shodila ni do druzga leta.

danes je se vedno v glavnem opazovalka, kadar pa odpre usta, so pa v hlavnem pametne izjave, ki jih ne bi pricakoval od ottoka njene starosti. Je socutna do drugih, vedno pomaga, ampak druzbo pa izbira. Enostavno se ne zeli igrati z vsakim. V bistvu redko, da ji kdo ustreza, ta ki pa ji, je pa obicajno kaksen res piglar, s katerim si imata tolk za povedat, da ne morem verjet. Je edini od mojih otrok, ki se zna sam zaigrati za ure in ure.

prezasedenost enostavno ne more bit izgovor, da mu prizgete tv. Vas razumem, da je najlazja pot, ampak zal najslabsa. Tv se popolno zdravega otroka spremeni.

predlagam, da ga vpisete v vrtec, da lahko normalno opravljate v tem casu svoje sluzbene obveznosti, potem pa se posvetite ottoku ali pa ga enostavno date pred vreco kock in naj se igra. Seveda se ne bo takoj. Ampak tretji, cetrti dan bo pa ze gradil stolp, ki ga bo z veseljem zrusil.

upam, da je obnasanje samo faza v razvoju, da ne gre za resnejse stanje.

Govor ni tak problem, sosedje imajo 2,5 let starega fantka, tudi ne govori, samo nekaj čeblja. Če se ne odziva, je huje. Moj sin je imel tudi težave,slab govor, težave s skoncentriranostjo, slabo slišal, imel povečane mandlje, žrelnico, zato je slabo govoril.pa so nas pošiljali k specialnemu pedagogu, pa govorili razne neumnosti, od tega da je avtist… težave je imel še v prvih razredih OŠ, potem pa se je odprlo. Danes je fant na pravnem faksu (LJ), v zadnjem letniku, miren, skuliran, priljubljen , družaben, neproblematičen. Tudi ti strokovnjaki bolj prestrašijo kot kaj drugega.

Moja hči je bila takšna, da ni nič govorila, šele nekje med 3. in 4. letom starosti je začela govoriti. Kaj ti pa tvoj notranji občutek govori? Starši imamo kar dober radar za te stvari. Če ti nekaj govori, da ni ok, potem naredite vse možne preiskave, da ugotovite, kaj to je, predvsem zato, da se mu lahko ustrezno pomaga. Če pa ti vidiš, da je otrok “normalen” in da manjka samo govor, je lahko eden od teh, ki pač spregovorijo kasneje. Mene osebno pri hčerki ni skrbelo, ker sem jo videla, kako se odziva na stvari, kako kaže čustva, kako komunicira … tudi pred TV-jem ni bila veliko, v povsem običajnem okolju je odraščala, z veliko pozornosti in komunikacije, pa enostavno ni govorila. Za vsak primer sva šli vseeno na preglede, a niso nič posebnega opazili. Potem je enkrat začela govoriti in je zdaj povsem običajna osnovnošolka. Ker veliko bere, ima pravzaprav celo zelo razvito besedišče – predvsem pa ogromno govori, preveč za moja ušesa :-))

Ravno kar gledam nemski film Pelikanova kri. To si poglej.

Naš ni govoril, pa smo obiskali duhovnika eksorcista. In je potem uspešno izgnal peklenščka iz njegovega telesa. Potem pa je bilo z njim naenkrat vse b.p.

Razvoj možganov še ni končan, zato lahko z intenzivnim ukvarjanjem za dečka naredite še veliko, čeprav ni več veliko časa (pri njem še teče brstenje možganov, če boš iskala po literaturi).
Senzorne igre – tega imaš veliko. Pogovor, razlage, čim več ven, čim več dogajanja mu opisuj, sprašuj, razlagaj barve, črke, tipe avtomobilov, karkoli pač zunaj vidita. Ko začne govoriti pa obvezno utihni, prisluhni in poskušaj razumeti. Otroku je treba dati tudi trenutke, ko se želi izražati. Ne skačemo v besedo, morda poskušamo če ne razumemo uganiti, kaj je želel povedati. Nič več od tega.
Rišita, plešita, telovadita, kuhajta, majhni radi recimo delajo s testom, pa pecita piškote… Vse, da bo čim več spretnosti tako miselnih kot gibalnih razvijal.
Časa pa res nimaš veliko. Ugasni TV in se zmigaj.

To je zato ker se babe afnate ko ste mlade – 18, 20, 22 i tam naokolo. Otroke pa imate šele ko ste že stare. Potem pa so mnogi otroci zato defektni.

Moja sorodnica je zacela govoriti pri skoraj 3 letih,potem prava klepetulja,nic ji ne manjka.

Pa a vi vidite, da je tu drugače kot pri teh, ki samo ne spregovorijo do poznega??? Ta otrok ima tudi veliko drugih deficitov. Ne odziva se na svoje ime, ima neke posebne gibe, ki jih ponavlja, ne ve, kako se uporabljajo določene igrače in kaj početi z njimi, ne zna pokazati s prstom, ne zanimajo ga vrstniki… Samo eno od tega bi morda bila specifična značilnost otroka, s katerim ni nič narobe. Ampak vse skupaj vključno z govorom, zagotovo ne, kar so povedali tudi v razvojni. Čim prej se je treba sprijaznit, da ima otrok posebne potrebe in začet z pomočjo- učenjem, ki je prilagojeno tem otrokom.