Otrok – brez da povem očetu
Moderno je za eno vsega naveličanega 35 letnico, ker iz lastnega dolgega časa išče/potrebuje novo stvar. Dejstvo je, da otrok ni stvar, ki ga odložiš na polico, ko se ga naveličaš. Ona se še za partnersko zvezo ne potrudi, kako dolgo misliš da se bo za otroka. Stari starški ga bodo imeli cele dneve (ja itak), princeska pa ko bo spočita in bo imela čas zanga. V glavne preddispozicija že napisana – z naslovom blesava princeska z novo igračo.
Načeloma se pa strinjam s tabo, sploh v zadnjem delu.
[/quote]
Podpis!
No, evo. Tole je pa fajn primer egoisticnega in narcisoidnega razmišljanja… Žalostno, da so lahko takšne ženske “mame”. Pod narekovaji, ker takšna ženska mati v pravem pomenu besede ni sposobna biti. Je nekako na istem nivoju kot neodgovorni očetje pijanci. Ker v tem zapisu vidim samo “jaz, jaz, jaz”, otrok je pa kot neka stvar. Čisto potrošniško. Aja, pa še to povem, da sem ženska, pa še liberalna po vrhu. Ampak nekaj osnovne empatije do sočloveka je pa treba imeti, tudi če živimo v čisto razcloveceni družbi 21. stoletja. Empatije in osnovnega spoštovanja do drugih, v tem primeru do otroka (sploh veste, kako na otrokovo identiteto, zlasti v obdobju pubertete, vpliva dejstvo, da nima očeta? Najbrž ne, ker tega za nekoga, ki ga bi naj imel rad, ne želiš. Je dosti huje, kot če ti je oče umrl ali sta starša ločena…). Da o spoštovanju do moškega nezavednega oplojevalca sploh ne govorim. To je na približno istem nivoju kot tista nadaljevanka Deklina zgodba, samo da so vloge obrnjene.
[/quote]
Identiteta, idealna družina in vsi ti moralni pomisleki so postranskega pomena. Toliko se zapikujete v to, da ne vidite bistva. Otrok za svoj nastanek nabolj potrebuje maternico in žensko, ki ga želi donositi. To je najpomembnejše, potem daleč nič, potem pa pride ostalo. Ne moreš vzgajat otroka, ki GA NI.
Če ženska rodi, je to samo po sebi nekaj dobrega, osnova življenja, to ni sebično dejanje, vsaj v razmerju do otroka ne. Če ne bi ženska tega storila, pa iz kakršnih koli razlogov že je, to za otroka ne bi moglo biti bolje, KER GA NE BI BILO SPLOH. Ženska z lastno bolečino in trpljenjem otroku podari življenje, kdo pri zdravi pameti jo bo obsojal potem, da ni bilo iz pravih razlogov?
Vam še ni jasno po nizki nataliteti na zahodu, da je nosečnost žrtvovanje in da je vedno več žensk, ki sploh ne želijo skozi to? Potem bi pa nos vihali nad tistimi, ki pa želijo v to, ker pač ni iz vam idealnih razlogov in v idealnih okoliščinah. Oprostite, zaenkrat še potrebujemo ženske, ki imajo željo po tem, ko bodo pa enkrat umetne maternice, bomo pa lahko dlakocepili za vsako zadevo, zaenkrat so še ženske, ki želijo roditi, dokaj dragocena stvar, vsaj na zahodu.
Moderno je za eno vsega naveličanega 35 letnico, ker iz lastnega dolgega časa išče/potrebuje novo stvar. Dejstvo je, da otrok ni stvar, ki ga odložiš na polico, ko se ga naveličaš. Ona se še za partnersko zvezo ne potrudi, kako dolgo misliš da se bo za otroka. Stari starški ga bodo imeli cele dneve (ja itak), princeska pa ko bo spočita in bo imela čas zanga. V glavne preddispozicija že napisana – z naslovom blesava princeska z novo igračo.
Načeloma se pa strinjam s tabo, sploh v zadnjem delu.
[/quote]
To lahko ravno tako za par rečeš. Da jima je pač dolgčas in si omislita eno stvar, da jima ne bo več in si naredita otroka. Potem se jima pa ne da ukvarjat z njim. Pa ok, recimo, da se ji 5 minut po rojstvu ne bo dalo ukvarjat z njim. Bo pa šel v posvojitev. Bo še vedno zanj verjetno bolje (in za celo zahodno družbo), da se je rodil, kot pa če se ne bi rodil, ne? In je ona s tem naredila nekaj koristnega v končni fazi. Torej cel kup brezveznega obsojanja za družbeno koristno dejanje rojevanja.
[img]https://www.dnevnik.si/i/as/2016/08/14/959989.jpg[/img]
Egoistka si. Ok, pošteno poveš moškemu, če ni za to, pač iščeš drugega. A vendar – zavestno otroka prikrajšati ter se odločiti v imenu otroka ter očeta….Ne vem. Dolgoročno je lahko zelo velik problem.
Dobro premisli – bo otrok razumel, da si ga TI prikrajšala, ali boš naredila odvisnika od tebe, da ti bo slepo verjel, zaupal kar boš rekla? Moralizirat ali ne, tole dolgoročno NE bo v redu za zdrav odnos tebe in otroka! Oče tukaj ne igra vlogo, očitno
Avtorica, o podobnem razmišljam tudi jaz, ampak želim otroku enkrat dati možnost, da izve kdo je oče, od kod prihaja, kakšen je, in ga tudi poišče in kontaktira, če ga bo to preveč mučilo. Mene vem da bi. Sicer ne bi nikoli izbrala te variante, da zanosim z nekom, ki mi je bil “one night stand”, ki si otrok ne želi oz. ima po možnosti že svojo družino. Si predstavljaš, da se otrok enkrat pojavi na njihovih vratih in pove kdo je? Cryos na Danskem ima to lepo urejeno in precej darovalcev izbere opcijo, da jih morebitni potomci lahko kontaktirajo v prihodnosti, če bi želeli. Če mi v letu, dveh ne uspe najti nekoga, s katerim bi lahko imela otroka, se bom sama odločila za to varianto. Upam da tudi tebi rata!
Iskat ne more drugega v nedogled, ne bo več dolgo plodna. Bolje, da otroka prikrajša za očeta, kot da ga prikrajša za OBSTOJ in ŽIVLJENJE. Menim, da to vsak kolikor toliko inteligenten človek razume in tudi otrok bo, ko bo malce odrastel, če mu razložiš.
[/quote]
Lepo te prosim. Ljudi je na Zemlji že dosti, dosti preveč. Zato je bolje, če otroku ne moreš zagotoviti nekaj tako osnovnega, kot je zdrav razvoj, da ga nimaš. Bo olajšana tako Zemlja kot človeštvo.
Identiteta, idealna družina in vsi ti moralni pomisleki so postranskega pomena. Toliko se zapikujete v to, da ne vidite bistva. Otrok za svoj nastanek nabolj potrebuje maternico in žensko, ki ga želi donositi. To je najpomembnejše, potem daleč nič, potem pa pride ostalo. Ne moreš vzgajat otroka, ki GA NI.
Če ženska rodi, je to samo po sebi nekaj dobrega, osnova življenja, to ni sebično dejanje, vsaj v razmerju do otroka ne. Če ne bi ženska tega storila, pa iz kakršnih koli razlogov že je, to za otroka ne bi moglo biti bolje, KER GA NE BI BILO SPLOH. Ženska z lastno bolečino in trpljenjem otroku podari življenje, kdo pri zdravi pameti jo bo obsojal potem, da ni bilo iz pravih razlogov?
Vam še ni jasno po nizki nataliteti na zahodu, da je nosečnost žrtvovanje in da je vedno več žensk, ki sploh ne želijo skozi to? Potem bi pa nos vihali nad tistimi, ki pa želijo v to, ker pač ni iz vam idealnih razlogov in v idealnih okoliščinah. Oprostite, zaenkrat še potrebujemo ženske, ki imajo željo po tem, ko bodo pa enkrat umetne maternice, bomo pa lahko dlakocepili za vsako zadevo, zaenkrat so še ženske, ki želijo roditi, dokaj dragocena stvar, vsaj na zahodu.
[/quote]
Pa kje ti živiš? Na Luni? Ker tukaj pri nas je ljudi preveč in še eno nesrečno bitje več roditi ni nobeno dobro dejanje, ampak predvsem sebično. Bolečina? Daj, lepo te prosim. Sem 3x rodila in tista bolečina ni nič v primerjavi z vzgojo otroka. To je težaško delo. Velika odgovornost. Ne moreš kar tako, na lahko, tega vzet. Eni pa res vidite samo 2 metra pred sabo, ostalo pa je megla.
Lepo te prosim. Ljudi je na Zemlji že dosti, dosti preveč. Zato je bolje, če otroku ne moreš zagotoviti nekaj tako osnovnega, kot je zdrav razvoj, da ga nimaš. Bo olajšana tako Zemlja kot človeštvo.
[/quote]
Odvisno, kje. V Afriki in Aziji jih mogoče je preveč, v Evropi pa niti približno. Zagotoviti mu zdravega razvoja tako ali tako ne moreš v nobenem primeru, ker garancije ni nobene, ne vem, v kateri pravljici ti živiš.
Pa kje ti živiš? Na Luni? Ker tukaj pri nas je ljudi preveč in še eno nesrečno bitje več roditi ni nobeno dobro dejanje, ampak predvsem sebično. Bolečina? Daj, lepo te prosim. Sem 3x rodila in tista bolečina ni nič v primerjavi z vzgojo otroka. To je težaško delo. Velika odgovornost. Ne moreš kar tako, na lahko, tega vzet. Eni pa res vidite samo 2 metra pred sabo, ostalo pa je megla.
[/quote]
Oboje je težaško delo, ona je tako ambiciozna, da bi celo sama vzgajala brez očeta. Še težje, skratka. Žrtvovala bi se maksimalno. Nesrečno bitje pa – to res en drek vnaprej veš, so samo ugibanja.
Odvisno, kje. V Afriki in Aziji jih mogoče je preveč, v Evropi pa niti približno. Zagotoviti mu zdravega razvoja tako ali tako ne moreš v nobenem primeru, ker garancije ni nobene, ne vem, v kateri pravljici ti živiš.
[/quote]
Globalno je preveč ljudi, draga moja, globalno. Pa ne zdaj s takimi, da v eni vasi jih je premalo, zato jih dejmo naštepat, čeprav jih je v vseh okoliških vaseh preveč. A ti sploh veš, koliko odpadkov sproducira vsak človek od rojstva do smrti? In misliš da pride vila s čarobno palčko in začara, da izginejo? In je razlika, če se odločiš za otroka odgovorno in ga rodiš v zdravo okolje, ali pa že v naprej veš, da bo ubogi revček, potem se pa tolažiš s tem, da tako ali tako nikoli ne moreš vedeti, kaj ga čaka. To je enako, kot če med nosečnostjo piješ in kadiš, ker večina otrok posledic ne bo imela, tudi tiste, ki preživijo nosečnost zdravo pa ne morejo zagotoviti, da bo otrok 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zdrav. Sebično pač. Ker si ONA želi otroka, ker NJEJ tiktaka biološka ura, ker se ONA boji, da bo na stara leta sama. Zelo egoistično in narcisoidno.
Oboje je težaško delo, ona je tako ambiciozna, da bi celo sama vzgajala brez očeta. Še težje, skratka. Žrtvovala bi se maksimalno. Nesrečno bitje pa – to res en drek vnaprej veš, so samo ugibanja.
[/quote]
Žrtvovala se bi? Ja, seveda. Žrtvovala bi živo bitje, da bi izpolnila sebi željo dobiti še ta en dodatek, ki ga imajo vse njene prijateljice, sosede, sorodnice… Veš kaj ti povem? Nobena ženska, preden ne dobi otroka, se ne zaveda, v kaj se spušča. In vsaka je potem šokirana, ko pade na realna tla in obtiči s tem kričečim, zahtevnim bitjem, ob katerem izgubi del same sebe. Če ima partnerja, ki ji je v pomoč, sčasoma postane vzdržno, na trenutke tudi precej lepo, ampak nikoli ni tako, kot si je predstavljala. In zato je otrok, ki ga ženska zavestno spravi na svet brez očeta, vedno žrtev. Poznam jih, par takšnih, ki so lovile zadnje minute svoje plodnosti in si na podoben način ustimale otroka in nobena od njih ni srečna, se že na daleč vidi. Ena je celo priznala, da če bi vedela, da bo tako hudo, se ne bi odločila za to.
tole je pa krasna ideja, ce bi bila v taki situaciji bi gotovo to izbrala. Veliko bolje kot varianta od avtorice. V tem primeru res ne vem kaj 1x reci otroku ko zacne sprasevati o ocetu.
[/quote]
Kaj mu rečeš? Jah poveš, da je bila umetna, pa če je bila ali ni. Koliko samohranilk z dobro plačo pa laže, da so imele umetno.
To ji vse v tej temi svetujejo. Pojdi na drugo polovico 4 strani pa preveri sama.
P.s. Crayos otroku ponudi le EN videoklic ko postane 18 let star. Nič v živo. Na redditu je en darovalec rekel, da je 30min dolg videoklic ko otrok dopolni 18 let edina obveznost. Potem pa nikoli več nič. Niti ni dolžen povedat osebnih stvari otroku, ga v živo videt, ohranjat stikov NIČ. Ne rabi biti del njegovga življenja. Niti za polbrate in sestre ne zveš. Fotra ne rabi za tistega otroka nič več brigat kot enga nezainteresiranega slovenceljna. Naloga mame je da pojasni, kaj pomeni darovalec.
Obstajajo še druge semenske banke. Kjer foter ostane anonimen.
Je pa verjetno otroku bolje če živi z informacijo, da je bil rezultat umetne, ne pa mamine manipulacije. Ve da je zaželjen, ljubljen, načrtovan.
Materinstvo je nekaj najlepsega in nobena zenska ne bi smela biti prikrajsana za to. Jah vcasih se pac zgodi, da Mr. Right ne pride pravi cas mimo, morda pa kdaj bo in bo super ocim temu otroku. Tudi sama bi razmisljala v tej smeri kot avtorica, v kolikor ne bi spoznala svojega moza. Ker pobrat prvega, ki pride mimo, vztrajat v slabi zvezi, biti nesrecen … samo zato, da lahko imas z nekom otroka?! Ga imam raje sama. In ja, tako kot lahko mnogo otrok prezivi na svetu brez ocetov, bo tudi ta. Bo pa vsekakor imel manj travm, kot otrok, ki zivi ob problematicnem ocetu.
Samo zato, ker si zelis biti mama in na svet prinesti novo bitjece, nisi egoisticna.
Tak da go for it! <3
Imeti oba starša je nekaj najlepšega na svetu in noben otrok ne bi smel biti prikrajšan za to.
To ni samo njegova pravica, ampak tudi osnovna potreba. Pa tudi če starša nista skupaj, tudi če bi se zgodilo, da oče umre. V obeh primerih otrok ve za očeta, ga pozna, ima odgovore na svoja vprašanja, pa tudi če mu niso všeč in ima to poglavje zaključeno. Če pa očeta sploh ne pozna, ne ve, ne kdo je, ne ali je sploh živ, vsa vprašanja ostajajo odprta in zato otrok ne najde miru. Naj ima otroka sama, ampak naj ne laže ne oplojevalcu, še manj pa kasneje otroku. Nima samo ona pravic, ampak tudi onadva. Če bi šlo samo za njeno srečo, bi ji tudi jaz rekla go for it. Tako pa si želi ustvarjati srečo na račun stiske drugih, predvsem na račun stiske svojega otroka. In dobro naj se zamisli nad tem, ti pa tudi.
Imeti oba starša je nekaj najlepšega na svetu in noben otrok ne bi smel biti prikrajšan za to.
To ni samo njegova pravica, ampak tudi osnovna potreba. Pa tudi če starša nista skupaj, tudi če bi se zgodilo, da oče umre. V obeh primerih otrok ve za očeta, ga pozna, ima odgovore na svoja vprašanja, pa tudi če mu niso všeč in ima to poglavje zaključeno. Če pa očeta sploh ne pozna, ne ve, ne kdo je, ne ali je sploh živ, vsa vprašanja ostajajo odprta in zato otrok ne najde miru. Naj ima otroka sama, ampak naj ne laže ne oplojevalcu, še manj pa kasneje otroku. Nima samo ona pravic, ampak tudi onadva. Če bi šlo samo za njeno srečo, bi ji tudi jaz rekla go for it. Tako pa si želi ustvarjati srečo na račun stiske drugih, predvsem na račun stiske svojega otroka. In dobro naj se zamisli nad tem, ti pa tudi.
[/quote]
Se strinjam z napisanim. Situacija, ko otrok sploh ne ve, kdo je njegov oče, je zanj najhujša. Mnogo hujša, kot če mu starš umre, je odsoten ali drugače nesposoben biti starš. Otrok ve, kdo so njegovi starši, to ob ustrezni podpori obstoječega skrbnika predela in ponotranji in bolj ali manj mirno živi svoje življenje. Če pa ne ve, kdo so njegovi starši, mu to povzroči veliko psihološko stisko. Sploh v puberteti to predstavlja težavo pri oblikovanju njegove identitete, samopodobe. Pa lahko ima super posvojitelje ali obstoječega drugega starša… Enostavno nima miru. To je dejstvo. Žal osebno poznam takšne žalostne zgodbe.
Se strinjam z napisanim. Situacija, ko otrok sploh ne ve, kdo je njegov oče, je zanj najhujša. Mnogo hujša, kot če mu starš umre, je odsoten ali drugače nesposoben biti starš. Otrok ve, kdo so njegovi starši, to ob ustrezni podpori obstoječega skrbnika predela in ponotranji in bolj ali manj mirno živi svoje življenje. Če pa ne ve, kdo so njegovi starši, mu to povzroči veliko psihološko stisko. Sploh v puberteti to predstavlja težavo pri oblikovanju njegove identitete, samopodobe. Pa lahko ima super posvojitelje ali obstoječega drugega starša… Enostavno nima miru. To je dejstvo. Žal osebno poznam takšne žalostne zgodbe.
[/quote]
hujša kot oče alkoholik, nasilnež, kriminalec? Pomoje ne.
Forum je zaprt za komentiranje.