Otroci na potovanju v tujini

Z otrokoma (5 in 10 let) gremo prvič na potovanje po Evropi, pa sem razmišljala, da bi jima nabavila kak obesek za okoli vratu, z imenom, mogoče najinima tel. številkama – za vsak slučaj, če se kateri (bog ne daj, vendar nikoli ne veš) kje izgubi. A kdo od tule prisotnih popotnikov kaj takega prakticira, ali paničarim brez veze? Otroka sta itak ves čas pod nadzorom, ampak včasih je dovolj trenutek…

Midva jima dava v žep listek z osnovnimi podatki.

Mi smo jima dali okrog vratu tiste žepke, ki jih vidiš na kakšnih konferencah. Noter pa v lokalnem jeziku (oz. če ga ne bi poznali, bi dali v angleščini) “Sem tainta, pokliči mojo mami na tole številko”. Zdelo se mi je več kot smiselno, pa še njima se je dobro zdelo. Dobila sta navodila, kaj v primeru, če se zgubimo, pa pokazali smo jima, kako so policisti oblečeni v tisti državi – za vsak slučaj pač.

naša otroka in naš kuža, vsi imajo take podatke, otroka v obliki zapestnice, kuža v ovratnici!!! In še otroke smo najprej naučili kdo sta, telefone, naslov in da morata na policijo…seveda to tudi v tujih jezikih..tvoja otroka sta dovolj stara da lahko narediš tudi ti in seveda mali 5 letnik nikamor ne sem sam!!!

ko smo šli mi v večje mesto, smo otroku na roko napisali začasni naslov (v tujini, kjer smo spali) in najine telefonske številke.
Glede na to, da je tvoj večji star 10 let, bi mu jaz kupila samo v ta namen še mobi.
Zapestnice so super ideja. Naslednjič bomo naredili še to.

Jaz sem jima kljub temu, da znata povedat, napisala. Kaj pa veš, če bo znal odpreti usta v tujem jeziku, če se bo prestrašil, da se je izgubil.
Mogoče jim bomo pa izdelali RoadID. Ni slaba ideja. http://www.roadid.com/Common/default.aspx

Mi veliko potujemo in smo jima najprej razložili kako se v primeru da se izgubimo ravna.

Pri teh letih pa menda ja znata povedat 3 stavke v ANG jeziku, ki ga govori skoraj ves svet.
Če pa že ne gre pa telefonsko menda znata napisat.

Pa ne delajte panike za vsako malenkost. Naš 4 letnik je zgrešil nadstropje na trajektu za Sicilijo. Našel je recepcijo in povedal kako se piše in so mu napisali št. sobe. Mi ga še pogrešati nismo utegnili, ko je že rešil težavo.

Hja, če se boste tako bolje počutili, pa dajte. Ampak če boste ves čas samo v strahu, kako se bosta izgubila ali kdo ju bo ukradel, ne bo prav fajn.

Aja, naša dva (7 in 4,5) vesta, kako ravnat v takih primerih in znata po angleško povedat, kar je treba.

Otrokoma še povejte, naj se v primeru, da ni policista naokoli, obrneta po pomoč v najbližjo trgovino, pa raje na žensko kot na moškega. In ne strašite jih z neumnostmi, kot so “če ne boš priden, te bo vzel policaj” ali “če se ne boš pripel, bo policaj hud”, ker potem se v stiski niti slučajno ne bodo zatekli k policistom, ampak raje h kakšnim “prijaznim” stričkom…

Pa lepo se imejte!