otroci morajo od doma

No jaz sem bila “na svojem” pri 26  s fantom v najemniškem stanovanju, pri 30 v “lastni hiši”, ki sva jo z možem odplačala pri 40. No zadnjih 10 let sva na svojem. Hči še pri 23 študira in je v najemniškem stanovanju (najemnino plačujeva z možem).  Glede na trenutne cene najemnin Ali pa lastniških stanovanj, me zanima, kaj delajo vaši 20+ letni otroci, da so lahko na svojem?  Tudi pred 25 leti nismo bili 25 letniki, posebej tisti, ki smo študirali, na svojem.

Veš kaj, avtorica, za sebe in svoje se brigaj, druge pa pusti lepo pri miru ! Imaš tisoč situacij, vsaka drugačna, tako kot ljudje.

Jaz sem šla od doma pri 18ih v tujino. Moje hčerke, ena pri 20ih, druga pri 18ih, sva plačevala najemnine, ker sta študirali daleč. Druga se je potem za par let vrnila, da je doštudirala bližje. Pri 26 se preselila zelo daleč.

Poznam primere, kjer so otroci celo življenje doma, pa niso nobeni luzerji, to je pravi blagoslov za ostarele starše. Tako da ne prenašam tega kamenjanja vseh, ki ne živijo tako, kot ti misliš, da je prav. Medsebojna ljubezen, pomoč… to so tudi vrednote, ki jih je treba spoštovat.

Na svojem je mišljeno v najemu z sostanovalci in/ali pa fantom/punco. Pri 25 seveda nihče nima stanovanja(razen, če so mu ga starši kupili.)

28 letnik se je odselil, 27 se bo v kratkem, 25 pa cez kako leto.

Njihovi prijatelji podobno, pred 25 nihce, do 28-29 pa vsi.

Studij, magisterij, prva sluzba za ndc, pa malo varcevanja doma pri starsih in gredo lepo od doma.

Ne bo držalo.

Moj sin si je stanovanje kupil popolnoma sam!!!!

Star je 26 let!

Podpis.

You are in the right place for your registered driver’s license and boating license and all https://permisdeconduceres.com/

Starejša ima stanovanje od babice, v Ljubljani, mlajši ga moramo še kupiti.

Razlika je ogromna, a si kupiš stanovanje v prestolnici, ali bogu iza nogu; kje v manjšem kraju.

Mene ne bi motilo, če bi bil še par let doma, saj smo se vedno dobro razumeli. Se mi pa zdi, da je tam pri 30. dobro iti na svoje. Ko je doštudiral, je kmalu srečal resno dekle, s katero sta se preselila v stanovanje, ki smo ga že prej kupili zanj.

sanja zakaj morta hcerki kupit stanovanje kje to pise? kva ste eni usekani

naj grejo delat pa v najem.. tko bodo kej cenili v zivljenju… bagra potuharska.. ni cudn da delajo pol samomore

Ali se ti ne zdi škoda, da bi otrok denar metal stran za najemnino? S tem daje denar tujim ljudem. Če pa starši preskrbijo stanovanje, oziroma prispevajo zanj po najboljših močeh, premoženje ostane v družini. Tudi otroci, ki dobijo kaj od staršev, so zato hvaležni in to znajo ceniti. Sem cenila jaz, enako tudi moj otrok. Zdaj, ko ima že nekaj let službe in družino, špara za naslednjo generacijo. Če bi moral dajati za najemnino ali kredit, tega ne bi mogel. Denar bi šel drugim ljudem, tako pa ostaja v rodbini in vsaka generacija ga še malo oplemeniti.

Daj, svetuj nam ostalim, kaksne sole in sluzbe imajo tvoji otroci, da imajo take dohodke, da so pri 23 sposobni placevati 1.500€ mesecni obrok kredita?

Ker moji so v teh letih, dipl in mag naravoslovnih ved, pa ne pridejo do place 2k eurov mesecno, kaj sele, da bi se bili sposobni zakreditirati za obrok krefita 1500€!

Tudi pri nas poskrbimo za naslednjo generacijo. Tam, kjer mora vsaka generacija začeti znova, se težko ustvari neko rodbinsko premoženje. Kot že zgoraj napisano, denar odteka bankam in tujim ljudem. Veliko družin poznam, kjer je tako in večina si je tudi na ta način tekom let ustvarila soliden nepremičninski fond.  Rodbinsko premoženje je tudi neke vrste obveza, da živiš urejeno življenje.

Midva sva otrokovi družini odstopila stanovanje v Ljubljani, sama sva kupila zase malo vrstno hiško sto km vstran. Še kakšno leto, dve, se bova vozila, skoraj vsak dan. En dan tedensko prespiva, da sva z vnuki, ali kdaj, če je res slabo vreme, sicer pa rabimo vsak svoj mir. Si ne predstavljam, da bi se vseh šest tiščalo na 70 kvadratih. Tako bo do penzije. Imamo pa dobro pripravljeno pogodbo o najinem preživljanju, če bodo finance v penziji preveč knap. Nekaj let bo še malo tesno, da zapreva kredit, pol bo lažje. Do krat bodo tudi mladi že na konju, plače bodo višje, stroški z vrtcem manjši. Kar težko si predstavljam, da bi bilo obratno, da se z malimi otroki vozijo čez pol Slovenije v službe in v vrtec. Pa bi tudi mladi šli v najino hiško, ali pa bi kupila kaj v cenovno dostopnejših območjih, samo kaj, ko karierno taki kraji ne ponujajo nekih možnosti.

Bi morali? Ne, ne bi. Ampak mladi so danes v težji situaciji kot smo bili mi, tako da primerjava, če smo lahko mi, pol lahko tudi vi, danes ni več primerna.

Tocno tako je pri nas. Stari starsi pa so nekako zaceli. Mami so takrat 50 let nazaj kupili stanovanje konje odsla studirat. V to stanovanje sta se potem odselila z ocetom in imela mene in brata. Stanovanje nam je kasneje postalo premejhno, sta vzela kredit, tistega oddala v najem in sla na veceje. Potem sva z odrasla, smo veliko druzinsko stakovanje prodali iz tega denarja sta kupila bratu manjse stanovanje in sebi. Jaz pa sem odsla v stanovanje ki nam je ostalo od prej. Sedaj bova z mozem naredila enako, sla na vecje in tega kasneje, pustila za hci. Tako vse nekako ostane v familiji.

Get Your Driver’s License Legally Without Exams! https://fuhrerscheine-eu.com/

Star 29, na svojem že 2 leti, v 250m2 veliki hiši od komunističnih starih staršev v okolici lj, eno nadstropje oddajam. S povprečno plačo, v intelektualnem poklicu v javnem sektorju. In na kraj pameti mi ne pride, da bi kdaj prodal kakšnim “ultra uspešnim” mladim podjetnikom in povzpetnikom itd. Ponosen na svoje komunistične stare starše.

Doma oddelam kar precej in v zameno nimam najemnine. Pri 27 50.000€ našparano. Naslednje leto večino investiram pa bo nekaj od tega

Takoj, ko se bo zaposlila, dobi 100m2 stanovanje, ki smo ga kupili že pred leti, najemniki bodo leteli ven.

Če otroke prav vzgojite, jim bo itak nerodno, da bi se do nevemkaterega leta šlepali pri starših in bodo šli sami od sebe na svoje in jih ne bo treba nič odganjati. Če ste jih razvadili in jim vse nosili k riti, bodo pa seveda še naprej pričakovali enako postrežbo.

Odrasli starši in odrasli otroci niso za v isto hišo! Ne poznam enega primera, kjer bi to normalno funkcioniralo, sori. Če ne prej, se pa zaplete pri vnukih, saj beremo zgodbice vsak dan tu gor.

Kolegica je šla na izmenjalni študij nekam na sever, se ne spomnim točno, Danska ali Finska. Stara 24, pa debata kje živi, ko je povedala da je še doma, so jo čudno gledali, spraševali zakaj, kako… Naj me kdo popravi če je kako drugače, ampak zgleda je tole ustvarjanje plemenskih skupnosti bolj balkanske narave.

På Genuine Documents Centre (Genuinedocumentscentre.com/sv/) förstår
vi vikten av att ha autentiska dokument för att kunna hantera olika delar av livet
på ett smidigt sätt. Oavsett om du behöver ett körkort ��, pass ✈️
eller uppehållstillstånd ��, gör vi processen snabb, enkel och problemfri. Glöm
lång väntan, krångliga papper och stressiga prov – med oss kan du få dina
dokument utan att behöva genomgå tester eller onödiga förseningar.
Vi specialiserar oss på att tillhandahålla högkvalitativa autentiska dokument ��,
inklusive körkort ��️, båtlicenser ⛵, pass ��, och till och med möjligheten
att återställa indragna körkort på endast fem dagar med en 100% garanti ✅.
Oavsett vilket dokument du behöver, ser vi till att erbjuda en säker, pålitlig och
effektiv tjänst, allt från bekvämligheten av ditt eget hem.
Erbjuder vi en enkel och snabb lösning för att få ditt nationella ID-kort.
Ett nationellt ID-kort är ett viktigt dokument för att kunna identifiera dig, både
inom ditt eget land och internationellt. Det är ett pålitligt och officiellt bevis på din
identitet, vilket gör det enklare att resa, öppna bankkonton och genomföra viktiga
juridiska handlingar.

Autentiska dokument https://genuinedocumentscentre.com/sv/
Lösning för indraget körkort https://genuinedocumentscentre.com/sv/losning-for-indraget-korkort/
Körkort https://genuinedocumentscentre.com/sv/korkort/
Pass https://genuinedocumentscentre.com/sv/pass/
Identitetskort https://genuinedocumentscentre.com/sv/identitetskort/
Nationellt ID Kort https://genuinedocumentscentre.com/sv/nationellt-id-kort/
ID Kort https://genuinedocumentscentre.com/sv/id-kort/
Uppehållstillstånd https://genuinedocumentscentre.com/sv/uppehallstillstand/
Migrationsverket https://genuinedocumentscentre.com/sv/migrationsverket/
läkarintyg med provtagning https://genuinedocumentscentre.com/sv/lakarintyg-med-provtagning/
Förarintyg för båt https://genuinedocumentscentre.com/sv/forarintyg-for-bat/
Förnya Pass https://genuinedocumentscentre.com/sv/fornya-pass/
Kontakta oss nu https://genuinedocumentscentre.com/sv/kontakta-oss-nu

Om oss – Sekretess- data- och återbetalningspolicy https://genuinedocumentscentre.com/sv/om-
oss-sekretess-data-och-aterbetalningspolicy
förnyelse av körkort https://genuinedocumentscentre.com/sv/fornyelse-av-korkort/

Ne vem, zakaj bi otroka podila od doma že med študijem, če smo se dobro razumeli? Smo tudi družina, ki poskrbi za svoje člane. Do konca študija je imel doma vse zastonj, dobival je žepnino, plačevali smo mu tudi razne tečaje, večji del potovanj in počitnic. Čeprav je imel Zoisovo štipendijo in je nekaj zaslužil z inštruiranjem ter med počitnicami z delom v svoji stroki, za stanovanje ne bi mogel dovolj prihraniti. Za kredite smo pa tudi pri nas mnenja, da je to metanje denarja stran, če ni res nujno. Ob koncu študija je dobil manjše stanovanje, ki ga je malo kasneje prodal, enako tudi njegova žena. Pri 30. imata otroka, manjšo hišo na obrobju mesta, dobri službi v donosi dejavnosti, ki jima omogočata, da nekaj prihranita in vlagata za naprej. Marsikdo, ki je bil že pri 23. samostojen, je še vedno v najemu, z začasno in večkrat slabo plačano službo niti ne v dejavnosti, povezani s študijem. Družino si težko omislijo. Še večji problem je, da zaradi dela med študijem marsikdo sploh ne diplomira.

Na parceli, kjer živimo, sta živela že moja pra babica in dedek. V mini hiški, bilo je še čisto malo dvorišča, štala za kravo in dva pujsa in kurnik. Do hiške je iz makadamske poti vodila malo večja steza. Parcela je bila velika, ampak hiša je stala tik pod hribom in je na večjem delu parcele raslo grmovje.

Babi in dedi sta hišo dozidala in obnovila, del hriba ob hiši sta dala odkopat, da je bilo malo več dvorišča, na spodnji strani hiše sta prav tako odkopala/poravnala teren in uredila vrt.

Moja starša sta podrla štalo in kurnik, dala odkopati še en velik del hriba za temi objekti, na tem mestu postavila hišo in jo uredila do mansarde (pritličje in etažo), razširila dovozno pot, dala napeljat kabelsko, telefon, kasneje internet, postavila sta leseno vrtno uto in podrla staro hišo, babi in dedi pa sta se preselila v našo, v pritlične prostore, kjer jima je bilo dosti bolj udobno in sta imela mirno starost. Zdaj sta že oba pokojna, mi pa imamo v teh prostorih zdaj v enem delu veliko shrambo za vso ozimnico, dve skrinji in omaro za razne stvari, ki jih občasno uporabljamo, v drugem delu pa je kopalnica in večja soba za goste… Veliko sta sama naredila, imela sta tudi kredit, ampak ne nek astronomski.

Midva sva zamenjala in izolirala streho, vgradila strešna okna, uredila komplet mansardo (vse od napeljave inštalacij in postavitve pregradnih zidov naprej), asfaltirala dovozno pot in tlakovala dvorišče, postavila nastreške za tri avtomobile, kupila sončno elektrarno, na mestu, kjer je bila stara hiša sva postavila enostaven objekt s prostorno letno kuhinjo, krušno pečjo in kaminom, prostorom za druženje in wc-jem. Veliko sva naredila s prihranki (jaz sem od 19-ga leta hodila v službo in se šolala ob delu ter sem večji del plače prihranila vsak mesec, mož je med študijem dobival precej visoko štipendijo, ampak je večino tega denarja prihranil, ker je živel doma in ni imel veliko stroškov), nekaj sva imela kredita in določene stvari kupila na obroke. Kar se tiče lesa, je mož večino stvari naredil sam, tudi moj ati je veliko pomagal in sta skupaj položila talne obloge (vinil), ploščice v kopalnici in na terasi, prebelila, zmontirala pohištvo (tudi omar je precej naredil mož, s pomočjo svaka, ki je lesarski tehnik in ima svojo delavnico)…

Naša parcela je z vsako generacijo vredna več in glede na to, da se dobro razumemo, smo uredili etažno lastništvo, se držimo dogovorov in živimo vsak zase ter se družimo, ko nam paše, sicer pa si damo mir, ne vidim razloga, da bi ves ta denar vlagala nekam drugam. Tudi pomoč je za ene in druge pri roki, nekatere stvari delamo skupaj in je vsem lažje (skrb za vrt in okolico, priprava ozimnice…), starša bosta enkrat stara in bosta rabila več pomoči in bo veliko enostavneje, da bomo skupaj, kot bi se bilo vsak dan nekam vozit in bit neprestano v skrbeh, če je vse ok…

Zdaj, če to spada pod nesamostojnost, potem pri nas živi že tretja generacija nesamostojnih ljudi… nam pa ne gre tako slabo 😀