Otroci – hišna opravila

katera hišna opravila morajo vaši otroci opraviti in kako pogosto.

Danes sem naročila otroku naj obesi in pomije posodo, ker se ne počutim dobro, je bil cel halo. Drugače jo pustim, da dela za šolo. Mentorica pri Karitas pravi, da bi morala večkrat dobiti zadolžitve.

In koliko je star ta otrok?

Pri nas imamo tri fante, oba z mozem zahtevni sluzbi in smo od majhnega delali tako, da smo pospravljali vsi naenkrat vse, pac vsak tisto, kar je lahko in kar je znal, akcija na hitro in potem nagrada za vse!

Zdaj so odrasli, pisuka, ampak moji fantje so kot gospodinje, vse obvladajo.

Vsak za sabo posodo v stroj-s pomočjo po uporabi. Posteljo pospravita sama zjutaj. Igračke isto. Ko brišem prah “pomagata”. Nogavice zlagata oz. iščeta pare občasno. Včasih letata z mini sesalcem po bajti – igračka, ampak malo pa posesa :). Rada pomagata pri kuhi/peki, ampak po pravici povedano to samo več dela naredi zame :). Stara skoraj tri leta.

Odvisno od starosti. Moja je stara 19 let in odkar pomnim, pomaga v gospodinjstvu. Imamo pravilo, da eden kuha, drugi pospravi kuhinjo po kosilu. Če ne skuha, pospravi. Počisti svojo kopalnico. Posesa, opere, posuši in zloži perilo, odnese smeti.  Ne vedno in ne vsak dan, pač izmenično z ostalimi člani gospodinjstva. Edinole kadar ima res gužvo v šoli jo malo šparamo (recimo ko je imela poleti maturo je bila to absolutna prioriteta).

In tako ni od včeraj, to je že dolga leta tako. Se niti ne spomnim, kdaj smo začeli. Zgodaj, postopno, primerno starosti in zmožnostim.

Hči 14 nerada kaj postori ampak tole pa zna in zmore: pomivalni stroj ven in noter, sesanje, brisanje prahu, obešanje perila, smeti odnese, pripravi si zajtrk in ponavadi kak kos kruha za večerjo, skuha kaj in speče pecivo.

Sin 11 let, pospravi iz pomivalnega stroja, notri tudi občasno da, odnese smeti, zelo rad počisti kopalnico, posesa. Najraje pa kuha. Zaenkrat bolj enostavne jedi ampak želi in zmore.

Včasih naredita več, včasih manj. Odvisno koliko polne roke dela imam.  Imamo pa pravilo skoraj vsak dan 15 minut za skupno dobro. V teh 15 minutah vsi delamo na polno, veliko se naredi in v bistvu je zabavno. Tudi nastavimo uro in že prej se dogovorimo kaj bo kdo opravil. Če sestejes je to 45 minut dela ene osebe.

Ja, kakšen neodgovoren otrok – a kar za šolo dela v prostem času! Sramota! Najprej hišna opravila in mamila, če ostane kaj časa pa sme za šolo delati. Ampak samo, če ni nič na TV.

Samo po sebi umevno, od majhnega.  Zahtevnost se stopnjuje s starostjo, da se pa recimo pogajati za kaj krajšega in težjega, ali pa dolgotrajnejšega, manj težkega, po želji.

15 let

Pri 15ih zmore vsa hisna opravila, vključno s kuhanjem obrokov za vso družino. Če pa do sedaj niste uvedli pomoči strani otrok v gospodinjstvu bo pa zelo težko oz precej vojne. Nisem vam fouš

Ne vem, ampak mi smo vedno sodelovali, jaz bo to, ti ono, na koncu pa sladoled, film, igrisce, karkoli ze in vedno smo vse naredili skupaj.

Tudi jaz sem cisto obicajen clovek, sinovi prav tako, nikomur od nas ni pospravljanje in ciscenje najljubsa stvar na svetu, a nikdar nisem jamrala ali preklinjala, ker je treba cistit, to se mora, hocemo cisto in ni druge, kot da gremo vsi zdruzeno in zrihtamo.

Pri 15ih naj bi znali ze marsikaj samostojno.

Morda je cas, da spremenis odnos do hcere. Ti bi rada bila sefica, ona bi rada odrasla in ker je za njo normalno, da odraste, ti ne mores vec biti sefica. Zdaj je cas, da zacneta sodelovati kot dve enakopravni zenski.

Spostovanje ni, da te nekdo uboga v vsem, spostovanje je takraz, ko tudi ti nekoga spostujesnin sodelujeta.

Imam tri. 5, 7 in 9. Na tabli imamo seznam dnevnih opravil napisanih v stolpcu in dneve napisane v vrstici.

Vsak ima svojo barvo in ko opravi opravilo se pobarva. Imamo pol urce na dan za hišna opravila. Vsak si izbere svoje – če je kakšno prepiranje kdo je kaj že ta teden naredil, se pogleda na tablo.

Na koncu tedna se seštejejo “točke” in “zmagovalec” si lahko izbere aktivnost, ki jo bomo kot družina počeli v soboto/nedeljo.

Jaz sem otrok take mame, ki je skoz težila in težila kaj vse moramo otroci delat. Pa če zdaj pomislim ni bilo nič hudega – posodo zložit iz stroja (so bile hude bitke s sestro katera bo imela zgornji štuk, kjer je manj posode), kdaj posesat, pobrisat prah…. a meni je bilo to tako odveč in brezveze, da smo se kar naprej kregali.

Zdaj imam 5 in 7 letnika in se mi zdi, da se zgodba ponavlja. Jaz težim, otroka vzdihujeta in zavijata z očmi. Očitno ne znam drugače kot moja mama, čeprav bi rada.

Pač nehaj težit! Zakaj se ti zdi, da morata 5 in 7 letnik nujno dajati posodo ven iz stroja ali opraviti kaj drugega? Lahko seveda kdaj to naredita, pomagata, sodelujeta, ni pa treba, da je to njuna zadolžitev, zaradi katere se boste kregali. Imam podobno stare otroke in nimajo posebnih gospodinjskih zadolžitev, razen tistega, kar radi počnejo. Eden rad pometa, zato pomete balkon, stopnice itd., tudi če se kaj strese, že jemlje smetišnico in omelo, da bo pospravil, drugi pa zelo rad zlaga, zato pospravlja hrano, ki jo prinesemo iz trgovine, predale itd. Včasih zlaga tudi posodo iz pomivalca, a to ni nikomur res zanimivo, pa tudi ne zdi se mi taka pomembna reč: ko bosta večja, bosta to prisiljena narediti in pač bosta, raje pa recimo dajeta cunje iz pralnega stroja v sušilca, pomagata pri kuhanju …

Težimo pa pri nas glede teh opravil res ne, se pa včasih odločimo, da jih skupaj naredimo, čeprav se nikomur ne ljubi.

tako je….tam do 15 jim nič težit…potem pa se čudit, zakaj nimajo nobenega odnosa do čistoče in pospravljanja in zakaj gledajo na matko kot na objekt ki puca in čisti za vsemi….

Lani in predlani so imeli pouk doma, dopoldne videokonference, popoldne pa naloge delat in učiti. Vsak drugi vikend pa gre k očetu.

Nikdar nisem tezila, pa smo vse naredili.

Sem prisla iz trgovine oblozena s tono hrane in smo se hitro zmenili, kdo bo pospravil iz vreck, kdo bo odnesel smeti, kdo posesal, kdo pospravil, kdo zrihtal kopalnico, kdo kuhinjo… Tik tak. Potem pa za pol urce vsi na kavc s sladoledom.

Ko so bili majhni, se pred solo, sem jim rekla, fantje, zdaj se gremo pa pospravljanje! In smo sli. Jah, s tremi malcki je bilo treba tudi pospravit in pocistit, nisi jih pa mogel pustiti same v sobi brez nadzora in smo vsi pospravljali, saj 3 in 4 letnik nista kaj dosti naredila, razen da sta pospravila svoje igrace, enoletnik je pa z vlazno krpico kao brisal prah, ampak to je bila vsem njim zabava in po zabavi s pospravljanjem smo sli na igrisce = nagrada.

Jasno je, da se kdaj komu nic ne da, a ce je akcija, delamo vsi, pac enkrat en manj, drugic drugi, vcasih smo tudi vsi na izi, vcasih naspidirani, ampak tezila pa nisem nikoli.

Najini otroci v stanovanju ne delajo nic. Pri nas to pocne cistilka.

ENo je teženje, drugo privzagajanje reda. S teženjem dosežeš odpor do pospravljanja, kar je kontraproduktivno.

Pri 15-ih pa vsak protestira proti pospravljanju, ampak tam nekje do 20. leta spet vsi postanejo malo bolj redoljubni, sploh pa potem po koncu študentskih let, ko se osamosvojijo, tako da se ni za sekirati, če otrok ravno ne opravi čisto vsega kar bi po mnenju staršev moral.

Ko pripravljamo mizo razdeli pribor, pomaga pobirat posodo iz pomivalca, napolni pralni stroj, natrebi in opere solato, umazane obleke vrže v koš za perilo, zelo rada sodeluje pri kuhanju in čiščenju. Stara je 2,5, pri naštetih opravilih je precej samostojna, ni vse 100% brezhibno narejeno, včasih je treba malo popravit, ampak na splošno ji gre čisto ok. V hišna opravila jo vključujem že od začetka, najprej je bila zraven in gledala, potem je šlo počasi naprej… Zaenkrat ji je zanimivo in zabavno, da lahko počne “odrasle” stvari. Upam, da čim dlje ostane tako!

Nikoli nisem težila, da morata kaj naredit, ampak sem ju vedno vprašala, če imata čas, da mi pomagata, ker sama ne zmorem vsega. Prav tekmovalna sta bila, kdo bo kaj storil in tako je bilo že od majhnih nog. Hči se je že odselila na svoje, sin je še v OŠ in mu ni problem, če ga kadarkoli prosim za pomoč, je pa res, da tudi velikokrat že sam reče, če mi lahko pomaga ?