Osebna vprašanja na razgovorih
Nedavno sem bila povbljena na razgovor. Tema je seveda nanesla tudi na otroke, če jih že imam. In sem odgovorila, da jih nimam. Nakar kadorvska reče, aha nimate jih še in se namršči in pogleda v tla. Zakaj takšen odziv.
Kako naj jim povem, da otrok v mojem življenju nikoli ne bo, če jih že to tako skrbi. Očitno je gospa predvidevala, da bom otroke kmalu imela, saj sem že v letih ko naj bi ura tik takala. Kako na tako osebno vprašanje sploh odgovoriti, ne da bi izpadel neumno?
Točno tako! Potem si mislijo, da ali ne maram otrok in sem čudna, ali da lažem in bom otroke imela takoj ko bo mogoče.[/quote]
Zakaj pa ne argumentiras, zakaj ne bos imela otrok, ce te skrbi, kajsi mislijo?[/quote]
Ja, če bi vprašali bi vsekakor povedala, tako pa ne dajo niti možnosti, da bi povedala kako in kaj.
Dejstvo je nekaj – teh stvari se ne sprašuje.
Drugo dejstvo je, da večini nas ni sram priznati kar je res.
In zadnje kar je največja katastrofa v razmišljanju delodajalcev za moje pojme :
1.če ima ženska majhne otroke, bo stalno na bolniški
2.če nima otrok zna kmalu zanosit, za kar mi nimamo časa
3.če ne namerava imeti otrok, ni ‘človeška’, ne zna z ljudmi, je preveč zategnjena ipd.
Skratka – diskriminacija na vseh nivojih, gluposti od kadrovikov in ostalih vodij razgovorov ….
Eni res ne vejo več, po vsem čem bi še sodili bodočega kandidata..
P.S. Kar naenkrat nas bojo še začel spraševat al pri menstri uporabljamo tampone ali vložke .. (da bojo vedel kakšno količino smeti proizvedemo)
Skratka ej .. :-(((((
Meni je pa čisto jasno, zakaj delodajalci to sprašujejo. Če imaš majhne otroke, delodajalec pričakuje, da boš več na bolniški, kar je tudi čisto res (se je v naši firmi izkazalo v vseh primerih, vključno z mano), če pa imaš urejeno, da je ob bolezni z njimi lažje očka ali kdo drugi pa je potrebno to na razgovoru jasno povedati, ne da vsako besedo morebitni delodajalci vlečejo iz vas in potem kao “to vas ne bi smeli spraševat”. Če bi same povedale, vas ne bi spraševali. Ko sem bila sama pred cca 14 leti na razgovoru, takoj po končanem faksu, sem sama jasno povedala, da še ne mislim imeti otrok nekaj let. In sem se tega tudi držala. Če bi bila jaz delodajalka, bi ženski z malimi otroki in brez zamenjave za bolniške predlagala, da dela po štiri ure in raje vzela dve taki.
Punce, naj vam pa še jaz zaupam svojo izkušnjo. Pred nedavnim sem bila na enem razgovoru (povabilo dobila naslednji dan od poslane vloge!!), tudi sama v letih, ko bi itak že moral biti kak otroček, a ga pač še ni…Bila sem tako prijetno presenečena, res. Sama sem vprašala komaj kaj, vse mi je gospod sam od sebe povedal, o plači, o delu etc. Nobenih bednih vprašanj z njegove strani s p l o h, prijazen in tako. Ni sadil rožic, čeprav ne vem, kaj sploh v službi lahko pričakujem (to itak nikoli ne veš). Bil je to moj prvi razgovor in že imam službo. Tako, da si vse te vaše zgodbe kar s težavo predstavljam, vam pa seveda povsem verjamem in vidim, da ni prav, kar delajo.
Imam pa drugo vprašanje:če te sprejmejo recimo že na prvem razgovoru, pa na drugem itd., kako se potem lahko udeležiš še katerega, če pa moraš povedat, kdaj lahko začneš delat? Ker predolgo pa te tudi nikjer ne bodo čakali, da se odločiš. Kaj predlagate?
Res? In dvema plačala poln regres in 2x malico in 2x prevoze?
Vsaka mamica bi uveljavljala na tak način skrajšan delovni čas zaradi otrok in ti bi imela precej več stroškov…
Vedeti moraš, da je bolniška za nego otrok 100% refundirana in ti kot delodajalcu ne predstavlja stroška.
Razen seveda manjkajočega delavca in dela, ki ostaja..
Jaz sem bila pred časom na razgovoru in me direktor vpraša, če imam kaj otrok. Pa sem mu povedala, da imam enega. “Aha, a planirate še kakšnega” mi reče. Mi je pritisk že rastel. Sem mu rekla da ja, najbrž bom kdaj imela še kakšnega. Pa on meni “kdaj”. Sem mislila, da mu bom eno prilepila, res.
Potem mi je še povedal, da ima 4 zaposlene od teh so 3 noseče oz. na porodniški in si ne more privoščit, da bi šla še ena.
In to je bilo to. Samo ugibaš lahko, če sem takrat dobila službo…
Še ena taka. Ne napišem veliko prošenj, ampak ko jo, dobim kar dosti povabil na razgovor. In pade tema otroci, pa že vidim tiste njihove obraze.
Aja, imam dva majhna, pa mož službo za nedoločen čas in nobenih težav, če bi rabil bolniško (ker sem doma, jo zaenkrat itak ne dobi).
Samo očitno mislijo, da je to samo naučen odgovor:(
Jaz sem bila pred časom na razgovoru in me direktor vpraša, če imam kaj otrok. Pa sem mu povedala, da imam enega. “Aha, a planirate še kakšnega” mi reče. Mi je pritisk že rastel. Sem mu rekla da ja, najbrž bom kdaj imela še kakšnega. Pa on meni “kdaj”. Sem mislila, da mu bom eno prilepila, res.
Potem mi je še povedal, da ima 4 zaposlene od teh so 3 noseče oz. na porodniški in si ne more privoščit, da bi šla še ena.
In to je bilo to. Samo ugibaš lahko, če sem takrat dobila službo…[/quote]
Zelo mi je žal tudi zate. Očitno jim ni nič prav, če imaš otroke ali če jih nimaš. Kaj je sploh sprejemljivo za njih. Da imaš pri 30 letih odrasle otroke, potem so potolaženi da jih najbrž ne boš več imel. Groza.
Forum je zaprt za komentiranje.