Osamljena…

… pa ne dobesedno. Sem poročena in imam dva luštna otročička. Vendar si velikokrat želim, da bi se lahko sproščeno pogovorila s kakšno meni podobno, ob kavici. Nisem takšen tip, da bi kar tako sklepala prijateljstva ali na cesti klepetala z neznankami. Imam dve prijateljici iz otroških let, s katerima imam vedno manj skupnega (obe sta samski, brez otrok). Njuni življenji sta povsem drugačni od mojega. Ko pridemo skupaj (vedno redkeje) nimamo kaj dosti skupnih tem za pogovor. Skratka – odtujile smo se.
Rada bi spoznala katero, ki ima podobne težave in si tudi želi kakšnega čveka (o otrocih, možeh, službah…) v živo, ne samo tule na forumu. Jaz bi zvečer veliko raje kdaj posedela s kakšno prijateljico, kot pa z računalnikom, šla na kakšno telovadbo in podobno. Vsak dan pa tudi ne morem biti z možem (pa ne me narobe razumet – imam ga zelo rada in se zelo razumeva – ampak želim si še drugačne družbe). Saj imam tudi službo in sodelavko, s katero pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se pogovarjala kaj osebnega. Še službeno si imava komaj kaj povedati, ker je pač skrajno zoprna.

Da se ne bom tule preveč izpovedovala… Če ima katera podobne želje, naj se mi oglasi. Sem iz Celja.

Lep pozdrav!

Škoda, ker si tako daleč sicer bi kakšen “kufetek” prav pasal!