Osamljena sem
lol hodiš na bled vsako leto pa ne spoznaš nikogar… ok gorenjci smo itak škrtice se imamo najrajš sami zase ampak v taki masi turistov da te noben ne povoha je pa mal čudn…
In tako je vsako leto. Vsako leto hodim po hribih sama, vsako leto se hodim kopat sama. Nikoli nikogar ne spoznam. Nikoli nikogar!! In to že na leta. Osamljena sem. Vsak dan spim sama. Drugi so rekli, da sem postala čedna, ampak to je bilo že pred leti… sosed je rekel, da taka ženska kot sem jaz ne more niti imeti, ne službe, ne nič, da to ni normlano.
In res ni…. Ne more biti.
Na tem svetu ni drugega kot krivice. Ni drugega kot krivice. Samo krivica….
Tako sem jezna, ker bo še eno poletje mimo, jaz pa spet osamljena in sama s sanjami, kjer se vsako noč zbujam mokra kot ta največja kur*ba. V realnosti pa kontra.[/quote]
To pa samo moški piše.
Ženske niso nikoli neopažene, le moških ne opazijo.
Tako, da to ne drži, jezni dec!
Sam veš, da je sama le tista, ki noče pobrati vsakega klumpa, ki se valja in nastavlja na vsakem koraku.
Počisti pri sebi, dec, ki pišeš oslarije.
Luna še ni polna.[/quote]
Najprej “sama veš….”, nato pa kar “dec, ki….”….
Jaz sem vedno neopažena…. jest grem lahko kadarkoli, kamorkoli, pa me nihče ne bo opazil in nikogar ne bom spoznala. Pa sem lahko na 2000 metrih visoko ali 2 meseca vsak dan na morju, vse to je bila že realnost in nikoli nikogar nisem spoznala, to je bilo pred nekaj leti, ko sem bila mlajša, tako je še danes, ko nisem več v 20 letih….
Še ko sva šla s prijateljem na morje. In en večer sva bila vsak zase, ne vem zakaj. On je spoznal goro ljudi in se zapil z njimi… jaz pa nič, nič od nič….
Ta prekleta izoliranost mi je dobesedno usojena….Počutim se kot duh…
To pa samo moški piše.
Ženske niso nikoli neopažene, le moških ne opazijo.
Tako, da to ne drži, jezni dec!
Sam veš, da je sama le tista, ki noče pobrati vsakega klumpa, ki se valja in nastavlja na vsakem koraku.
Počisti pri sebi, dec, ki pišeš oslarije.
Luna še ni polna.[/quote]
Najprej “sama veš….”, nato pa kar “dec, ki….”….
Jaz sem vedno neopažena…. jest grem lahko kadarkoli, kamorkoli, pa me nihče ne bo opazil in nikogar ne bom spoznala. Pa sem lahko na 2000 metrih visoko ali 2 meseca vsak dan na morju, vse to je bila že realnost in nikoli nikogar nisem spoznala, to je bilo pred nekaj leti, ko sem bila mlajša, tako je še danes, ko nisem več v 20 letih….
Še ko sva šla s prijateljem na morje. In en večer sva bila vsak zase, ne vem zakaj. On je spoznal goro ljudi in se zapil z njimi… jaz pa nič, nič od nič….
Ta prekleta izoliranost mi je dobesedno usojena….Počutim se kot duh…[/quote]
Čaki mal,… kaj? Ti jih pa izbiraš.
To pa samo moški piše.
Ženske niso nikoli neopažene, le moških ne opazijo.
Tako, da to ne drži, jezni dec!
Sam veš, da je sama le tista, ki noče pobrati vsakega klumpa, ki se valja in nastavlja na vsakem koraku.
Počisti pri sebi, dec, ki pišeš oslarije.
Luna še ni polna.[/quote]
Najprej “sama veš….”, nato pa kar “dec, ki….”….
Jaz sem vedno neopažena…. jest grem lahko kadarkoli, kamorkoli, pa me nihče ne bo opazil in nikogar ne bom spoznala. Pa sem lahko na 2000 metrih visoko ali 2 meseca vsak dan na morju, vse to je bila že realnost in nikoli nikogar nisem spoznala, to je bilo pred nekaj leti, ko sem bila mlajša, tako je še danes, ko nisem več v 20 letih….
Še ko sva šla s prijateljem na morje. In en večer sva bila vsak zase, ne vem zakaj. On je spoznal goro ljudi in se zapil z njimi… jaz pa nič, nič od nič….
Ta prekleta izoliranost mi je dobesedno usojena….Počutim se kot duh…[/quote]
Draga moja, pa bodi ona, ok.
Lepo piše “sam” veš, ampak ti hitiš in bereš, kot je tebi prav.
Zakaj se ne umiriš in ljudi opazuješ?
Vsedi se nekam zunaj in opazuj.
Umirjeno, brez hitenja in nekih zahtev.
Pa boš videla vse polno življenja.
Starih, mladih, otrok..
To je življenje. Imamo ga vsi.
Tudi ti.
Le nehaj hlastati in zahtevati.
Dajaj, pričakuj.
Nasmehni se ljudem, otročku, psu.
Vzemi si čas.
Ljudje na umirjenost, nasmeh, prijazen stik z očmi neverjetno navežemo stik.
Dobila jih boš nazaj- prijazne poglede, pozdrav, otroški papa, kužkov poljub, ko se ti bo želel približati in ovohati.
Začni s tem. V štacuni imaš prodajalke, druge osamljene, šoferje, natakarice…
Vsi ti bodo odgovorili, le poskusi.
Sploh v ptacuni so moški, ki nakupujejo in radi kaj poklepetajo, tako, mimogrede.
Pa brez vsiljivosti, iz golega veselja, da smo hkrati na tem božjem svetu.
Tudi ti.
Verjemi, da poznam enega prijaznega in enako osamljenega, ki želi ravno tako, kot si ti.
Škoda, ker bi bila enkraten par, le dovoliti bi si morala, da se srečata.
Potrudita se in se najdita, le en telefonski klic je potreben, ne jamranje.
Pogumni zmagujemo, tudi ti.
pol pa hitro naj pokliče. :)) Drugač pa itak vsak je raje vesel, kot pa da jamra.[/quote]
Sploh ne bi bila enkraten par!
Osamljenost nikoli ne bo rodila čudovite enkratnosti.
le še bolj bosta osamljena in razočarana v svoji agoniji pričakovanja, da bo drugi rešil njuno osamljenost.
osamljenost nima nobene veze z drugimi ljudmi. Lahko imaš szto ljudi okoli sebe, lahko vsako noč legaš k partnerju, lahko si vsak dan z kolegi na pijači, pa boš čutil osamljenost.
To je le stanje duha in vezano je izključno na enega človeka- tebe samega.
Lahko si čisto sam in popolnoma izpolnjen. Ni osamljenosti.
biti sam in biti osamljen sta dve zelo različni stvari.
Vsak, ki čuti osamljenost, mora delati na tem, da ne bo občutil osamljenosti sam s seboj. Ko si bo zadosten, šele potem lahko v svet da nekaj več- ljubezen. Prej pa da samo svoje frustracije in pričakovanja, da ga bo drug ljubil. A ga ne more, ker sam sebe ne ljubi.
tako osamljen človek sam sebe nima rad in mora prvo začeti imet rad sebe. In čudežno izgene vsak občutek osamljenosti. :))))))).
Pa lep neosamljen samski pozdrav v čudovito poletje.
pol pa hitro naj pokliče. :)) Drugač pa itak vsak je raje vesel, kot pa da jamra.[/quote]
Sploh ne bi bila enkraten par!
Osamljenost nikoli ne bo rodila čudovite enkratnosti.
le še bolj bosta osamljena in razočarana v svoji agoniji pričakovanja, da bo drugi rešil njuno osamljenost.
osamljenost nima nobene veze z drugimi ljudmi. Lahko imaš szto ljudi okoli sebe, lahko vsako noč legaš k partnerju, lahko si vsak dan z kolegi na pijači, pa boš čutil osamljenost.
To je le stanje duha in vezano je izključno na enega človeka- tebe samega.
Lahko si čisto sam in popolnoma izpolnjen. Ni osamljenosti.
biti sam in biti osamljen sta dve zelo različni stvari.
Vsak, ki čuti osamljenost, mora delati na tem, da ne bo občutil osamljenosti sam s seboj. Ko si bo zadosten, šele potem lahko v svet da nekaj več- ljubezen. Prej pa da samo svoje frustracije in pričakovanja, da ga bo drug ljubil. A ga ne more, ker sam sebe ne ljubi.
tako osamljen človek sam sebe nima rad in mora prvo začeti imet rad sebe. In čudežno izgene vsak občutek osamljenosti. :))))))).
Pa lep neosamljen samski pozdrav v čudovito poletje.[/quote]
al,ne filozofiraj – če se nekdo počuti nesrečnega in osamljenega, ker mu manjka družba, nekdo, ki ga bo imel rad in bo z njim lahko delil življenje… potem pač je to to… tak da ne filozofiraj zdaj o neki duhovnosti no – eni ste že prav tečni ratali s tem – duhovnost ni za to,d a se dela iz nje filozofske razprave – tudi tukaj so meje in zdrav razum na mestu.
pol pa hitro naj pokliče. :)) Drugač pa itak vsak je raje vesel, kot pa da jamra.[/quote]
Sploh ne bi bila enkraten par!
Osamljenost nikoli ne bo rodila čudovite enkratnosti.
le še bolj bosta osamljena in razočarana v svoji agoniji pričakovanja, da bo drugi rešil njuno osamljenost.
osamljenost nima nobene veze z drugimi ljudmi. Lahko imaš szto ljudi okoli sebe, lahko vsako noč legaš k partnerju, lahko si vsak dan z kolegi na pijači, pa boš čutil osamljenost.
To je le stanje duha in vezano je izključno na enega človeka- tebe samega.
Lahko si čisto sam in popolnoma izpolnjen. Ni osamljenosti.
biti sam in biti osamljen sta dve zelo različni stvari.
Vsak, ki čuti osamljenost, mora delati na tem, da ne bo občutil osamljenosti sam s seboj. Ko si bo zadosten, šele potem lahko v svet da nekaj več- ljubezen. Prej pa da samo svoje frustracije in pričakovanja, da ga bo drug ljubil. A ga ne more, ker sam sebe ne ljubi.
tako osamljen človek sam sebe nima rad in mora prvo začeti imet rad sebe. In čudežno izgene vsak občutek osamljenosti. :))))))).
Pa lep neosamljen samski pozdrav v čudovito poletje.[/quote]
Vse skupaj je eno prazno nakladanje. Pa brez zamere.
Forum je zaprt za komentiranje.