opravičeno, neopravičeno?
Pomeni so različni. Če recimo citiram iz SSKJ:
opravičiti -im dov. (i i)
1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da
je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje
obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni
mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje
zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov
izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči
pred učno uro b) kako ravnanje, vedenje:
opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more
sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo
zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim
je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal
oprostil; redko opravičiti žalitev odpustiti
2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha
negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je
opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada
bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti
požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti
nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi
obsojali // publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti
svoje potovanje / z delom je opravičil naše
zaupanje / uspeh je opravičil stroške
opravičen -a -o: opravičen izostanek
* šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da
opravičiti
upravičiti -im dov. (i i)
1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj:
upravičiti ustanovitev podjetja; upravičiti zahteve
2. z ravnanjem, dosežki dokazati pravico do
česa: upravičil je svoj položaj / kinoteka je
upravičila svoj obstoj / upravičil je zaupanje
delovnih ljudi
upravičen -a -o
1. deležnik od upravičiti: s temi dejstvi je stvar
upravičena
2. za katerega obstajajo zadostni razlogi:
upravičen odpor proti potujčevanju; upravičeni
pomisleki; upravičen sum; upravičena domneva
3. ki ima pravico do česa: upravičen dedič; biti
upravičen do otroškega dodatka; prisl.:
upravičeno pohvaliti, zavrniti kaj; upravičeno se
pritoževati
Kaj je pravilno v konkretnem primeru, pikola, pa brez konteksta ni možno vedeti.
Iz SSKJ kopiram še nikalni varianti:
neopravičen -a -o prid. (e-i)
1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela
* šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se
ne da opravičiti
neupravičen -a -o prid. (e-i) ki ni
upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek,
sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena
zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen
lov nedovoljen
Je že kaj bolj jasno?? Gre za NEUTEMELJENO zaračunane stroške.
Mogoče bo takole še bolj jasno:
Neupravičeno si prejel položnico s previsokim zneskom, zato je opravičeno še nisi plačal!
Tu morda bega tudi dejstvo, da besedo “opravičeno” večkrat zapišemo kot “opravičljivo”, ker se nekako lepše sliši.
Torej:
opravičeno = opravičljivo
upravičeno = utemeljeno
Lp, Ciril