Mene pa zanima, zakaj se je OLIVNO olje spremenilo v OLJČNO olje.

Hvala in lep pozdrav.

O tem se je že večkrat pisalo na tem forumu (iskalnik!). Kolikor pa se sedaj spomnim, baje Primorci že ves čas govorijo o oljčnem, olivno pa naj bi bilo nedopustno povzemanje iz italijanskega jezika.

Ampak tudi zame bo vedno olivno olje.

Lp
Poletna

Zato ker se oba pridevnika, oljčen in oliven, nanašata na olivo, medtem ko se oljčen lahko nanaša tudi na oljko.

Kljub vsem zatrjevanju, da je oljčno olje pravilneje kot olivno, tako SSKJ kot SP 2001 vseeno dajeta prednost olivnemu. Po moje gre za tipično modno muho, obenem pa za nedoslednost, saj v trgovini še nisem ugledal vloženih oljke, kar bi bilo po SSKJ posem možno 🙂

V naslednji petletki pričakujem pa leskovo marmelado.

In jablanovo čežano.

Seveda sem se zmotil – leskovo čokolado. Čeprav primerjava ni ravno ustrezna, ampak oljčno olje se mi sliši ravno toliko butasto kot da bi rekli jabolčni jabolčnik.

SSKJ pri geslu oliva vrne zadetek, ki jasno kaže, da pomeni oljka enakovredno (pod isto točko) plod ali drevo na katerem zraste ta plod (tako nekako kakor pri hruški), torej ni nekega izkazovanja prednosti. Le pri besedi oliva da prednost plodu pred drevesom, saj je poimenovanje drevesa z oliva knjižno zaznamovano. Govoriti, da pa Slovenski pravopis daje čemu prednost je pa nesmiselno, ker pojasnjuje predvsem slovnično in ne toliko pomensko pravilno rabo besede.
Tudi primer z leskovo čokolado ali jablanovo čežano je nekoliko za lase povlečen, ko človek sprejme, da obe besedi lahko označujejo tako drevo kot plod. Tudi če rečem, da sem skuhal hruškov kompot lahko pomislim da sem v vodi zavrel sočne sadeže ali drevesno deblo.

In, dajmo že mir s to temo, ker se že grdo ponavlja.

SSKJ:

oljka -e ž (o)
1. južno drevo ali njegovi jajčasti,
koščičasti sadovi, iz katerih se
pridobiva olje: gojiti, obirati oljke;
nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica:
nesti oljke v cerkev; blagoslovitev
oljk
• knjiž. oljka miru oljkova vejica kot
simbol miru

oliva -e ž (i) sad oljke: obirati,
stiskati olive // knjiž. južno drevo ali
njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz
katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti
olive; nasad oliv
* obrt. okenska kljuka z dvema
krakoma, ki pomika palico za odpiranje,
zapiranje

SP:
oljka -e ž (o) obirati ~e (iz primera ni razvidno, ali se obira plodove ali drevo)
oliva -e ž (i) ~i odstraniti koščico; snov. stiskati ~e; neobč. nasad oliv oljk

SSKJ in SP je treba znati brati. Ko bom imel malo več časa, bom napisal nekaj o tem, lahko pa si tudi sam prebereš v SP glede sopomenk.

Niko, primerjava z jablanovo čežano ni za lase privlečena, ker seveda ne moremo sprejeti, da je jablana tudi plod.
(kot je plod tudi le lešnik, leska pa ne)

Pa se vam ne zdi, da je bila tema že dodobra obdelana pred dobrim mesecem ali dvema?

Niko. napisal:

> Tudi primer z leskovo čokolado ali jablanovo čežano je nekoliko
> za lase povlečen, ko človek sprejme, da obe besedi lahko
> označujejo tako drevo kot plod. Tudi če rečem, da sem skuhal

Ni povlečen, kvečjemu privlečen (pa tudi to ni!).

Dve besedi lahko kaj edinole označujeta, ne označujejo.

SP pa je treba ZNATI BRATI. V pravilih (recimo § 1059 in 1062 je napisano, da sopomenka v ležečem tisku zaznamuje v knjižnem jetiku nevtralnejšo ali navadnejšo dvojnico, torej:

– ima načrt prednost pred planom,
– zgodovinski prednost pred historičen,
– narava prednost pred prirodo …

itd. itd.

in torej tudi:
– olivno olje prednost pred oljčnim.

Tudi olivna barva je še vedno taka in ne oljčna.

Correct me if I am wrong.

Dobro, tega z poševno označenimi nevtralnejšimi sopomenkami nisem vedel in hvala za pojasnilo. Vendar je uporaba (tudi glede na slovar) zveze oljčno olje povsem legitimna in ni nepravilna ali neka modna muha, kakor tu skušajo nekateri prikazat. Zato tudi primerjava z jablanovo čežano ali leskovo čokolado vseeno ni primerna.

In zakaj naj ne bi bil oljčno zelen?

Razloži mi iz pojasnila gesla vzetega iz SSKJ:

oljčen -čna -o prid. (o)
nanašajoč se na oljko: oljčna vejica
/ oljčni gaji, nasadi / oljčno olje olivno
olje

• nar. zahodno oljčna nedelja zadnja
nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja

* zool. oljčna muha muha, katere ličinka
uničuje olive, Dacus oleae // knjiž. po
barvi podoben olivi; oliven: oljčno
blago

oljčno prisl.: oljčno zelen

oliven -vna -o prid. (i)
nanašajoč se na olivo: olivna trgatev
/ olivni nasadi oljčni / olivno olje // po
barvi podoben olivi: črnolaska z
olivnimi očmi / obleka olivne barve

olivno prisl.: olivno siv, zelen

OK, bom preštudiral in ob priliki podal svoje mnenje. Dons me cajt mal baše.

Velja!

Nekaj sem obljubil, ampak vseeno ne bi rad odkrival tople vode, zato bom raje kopiral nekaj mnenj slavistov. Niso vsi enakega mnenja. Opažam pa v trgovinah, da so nekatere znamke olja oljčne, druge še vedno olivne, prav nikjer pa ne prodajajo vloženih oljk.

Sledita dva citata in en link:

=================================

Ves prej¹nji teden sem prevajala kuharske recepte, pa imam ¾e rahlo
deformacijo. Sedaj sem pa z zamudo prebrala ¹e pisma bralcev (Delo) od
prej¹njega tedna in spodnji pripsevek me je ¹e dodatno zmedel. Navajam le
odlomek, saj veèina prispevka govori o “stikih z javnostjo in
javnostmi”, o tem smo pa ¾e polemizirali.
Ne spomnim pa se, da bi obravnavali oljèno oz. olivno olje.

Odlomek:
“Pa naj pristavim ¹e svoj piskrèek: podobno kot z javnostmi nas
posiljujejo tudi z oljènim (namesto olivnim) oljem. Kdorkoli je to skuhal, naj
kar u¾iva ob solati, zaèinjeni z oljem, stisnjenim iz oljkinega lesa,
in z jablaninim kisom, torej kisom iz lesa jablane.”

Kaj je pravilno? Seveda sem pogledala v Topori¹ièa (2003): navaja
enkrat olivno olje, drugiè pa oljèno olje (neobè. = knji¾no neobèevalno).
Na steklenici olja, ki jo imam trenutno doma, pi¹e oljèno olje. Vèeraj
sem, n. pr. gledala Ainsleyevo kuharsko oddajo, vsakokrat je bil prevod
olivno olje. Spet drugje v reklami “Safcol tuna v oljènem olju”.
Droga Portoro¾, n.pr.,na svoji spletni strani navaja olivno olje.

Torej po analogiji – oljèno olje – oljèno zelena barva
oz. olivno olje – olivno zelena barva ?????

Zakaj sploh dve razlièici? Kaj je tisto, kar mi Slovenci toliko
natanèneje razlikujemo? Nemci imajo enostavno Olivenöl, Angle¾i olive oil.

Èe je bilo to ¾e obravnavano in sem spregledala, zbri¹ite.

================================

zelo preprosto:
poglej v SSKJ, kjer sta gesli “oliva” in “oljka”. Èeprav bi èlovek
rekel, da gre za sopomenki, ampak pozorno branje daje sklepati takole:
“oliva” je sad, “oljka” je drevo.
To velja, èe pikolovsko upo¹teva¹ vrstni red pojasnil. Vendar glej
¹menta: SSKJ demokratièno dovoljuje tudi obratno ali pa kar oboje
hkrati.
Kar se mene tièe, v martini nikoli ne vr¾em oljke, ker nimam tako
velikega kozarca (¹koda). Olivo pa obvezno dam v usta.
Tole me spominja na vpra¹anje, kaj je bolj prav: pisker ali lonec?
Pozdrav z nasme¹kom,

=============================

kolikor se spomnim, je zadeva postala vroca pred kakima dvema letoma,
ko se je razplamtela zamisel o vrnitvi k prvotnejsemu poimenovanju
sadeza oljk. Olive so bile naenkrat oznacene za grdi, uvozeni izraz, z
razlago, da imamo za sadeze oljk, iz katerih se iztiska olje, pri nas ze
dolgo kleno domace poimenovanje – namesto oliva kar oljka.

Kolikor lahko cez palec ocenim, je aktivistom uspelo napol. Mocno
opazen je bil prehod pri poimenovanju olja, in sicer s prejsnjega olivnega
olja na oljcno olje. Sadeza kot takega pa se se nadalje drzi star izraz
– oliva oz. olive. In tu je tisto, kar je napol – ker se olje pac
iztiska iz sadezev (oliva – oliven), ne pa iz drevesa kot takega (oljka –
oljcen). Zmeda…Meni je zal za olivno olje, pa ne, da bi bila toga,
ampak zato, ker se mi v tem konkretnem primeru to zdi logicno, se toliko
bolj,ker izraz oljka za olivo nikoli ni zazivel drugje kot implicitno v
poimenovanju oljcno olje.

Pa se en zanimiv link

Eno samo tipično slovensko vnebovpijoče sprenevedanje:
– pri oljki/olivi se strastno in z ogromno vložene energije vračamo h nekakšnim koreninam,
– istočasno pa namesto na “povezave” veselo in brezskrbno klikamo na “linke” (sorči, Filip, ampak bil si najbolj pri roki), uporabljamo “nicke” (in ne morda “vzdevke”), da ne naštevam dalje, ker bi lahko zapolnil cel Primožev strežnik, joj, sori, server po slovensko, šur!
Kako bi se pa na teh forumih, ki se dičijo s krasnim slovenskim imenom Med.Over.Net lahko vrnili h kakšnim koreninam?!
Sicer zelo rad cepim dlako (sem torej v lepi slovenščini “en ful težek picajzlar”), vendar pa me take oljčno-olivne razprave spominjajo na tisto svetopisemsko o brunu in trski, ali pa na tisto o drevesu in gozdu.
Res smo Slovenci eni čudni tiči in če bo kdaj zaživela psihoanaliza narodov, bomo vsekakor prvi na divanu.

Eno samo tipično slovensko vnebovpijoče sprenevedanje:
– pri oljki/olivi se strastno in z ogromno vložene energije vračamo h nekakšnim koreninam,
– istočasno pa namesto na “povezave” veselo in brezskrbno klikamo na “linke” (sorči, Filip, ampak bil si najbolj pri roki), uporabljamo “nicke” (in ne morda “vzdevke”), da ne naštevam dalje, ker bi lahko zapolnil cel Primožev strežnik, joj, sori, server po slovensko, šur!
Kako bi se pa na teh forumih, ki se dičijo s krasnim slovenskim imenom Med.Over.Net lahko vrnili h kakšnim koreninam?!
Sicer zelo rad cepim dlako (sem torej v lepi slovenščini “en ful težek picajzlar”), vendar pa me take oljčno-olivne razprave spominjajo na tisto svetopisemsko o brunu in trski, ali pa na tisto o drevesu in gozdu.
Res smo Slovenci eni čudni tiči in če bo kdaj zaživela psihoanaliza narodov, bomo vsekakor prvi na divanu.

Gospod Komar, resnično ste to, kar ste zapisali, saj ste se bali, da ne bi nam Slovencem bilo dovolj enkrat in da ne bi razumeli vašega pisanja, pa ste “kliklnili” kar dvakrat. Hvala.

marija (1)

Niko. napisal:

> Tudi primer z leskovo čokolado ali jablanovo čežano je nekoliko
> za lase povlečen, ko človek sprejme, da obe besedi lahko

Včeraj sem se na to temo spomnil v trgovini. Imeli so kakih 15 vrst vloženih OLIV in tudi ravno nekje toliko vrst OLJČNEGA olja. To olje torej očitno delajo iz oljčnih dreves in ne plodov.

Joj, za leskovo čokolado sem pa pozabil pogledati 😉

Hvala, marija (1) za tipičen odgovor “ad personam” in ne “ad rem”.
V pojasnilo samo suhoparno dejstvo: dvakrat sem kliknil samo zato, ker je bil eden od strežnikov v tistem trenutku očitno tako obremenjen, da se po kliku dolge desetine sekund (!) ni zgodilo nič in sem (očitno zmotno) menil, da sporočilo pač ni bilo poslano. Pri drugem kliku pa sem poleg tega popravil tudi zoprno tipkarsko napako v naslovu (kar bi seveda morda celo opazili, če bi vas zanimala vsebina in ne to, kdo jo pošilja).
Zdaj bi se seveda s svojim dolgim in strupenim želom lahko spravil še na vas, vaš “nick”, vaše očitno bolj slabo premišljene reakcije, vašo potrebo po nekakšnem črednem branjenju “Slovencev” (sem jaz morda Eskim ali kaj?) ipd. vendar me bolj zanimajo “stvari” kot pa osebe (še zlasti anonimne). Tudi zato vam nisem odgovoril na nedavno postavljeno in, moram priznati, zame tudi rahlo žaljivo vprašanje, ali sem občasno tudi “Tomaž”.
Bom pa z veseljem prebral kakšen vaš vsebinski odgovor na moje pisanje in mojega veselja niti slučajno ne bo skalilo to, ali se z njim strinjam ali ne. Nasprotno: vaše morebitno drugačno mnenje mi bo predstavljalo še večji intelektualni izziv, če se bo čim bolj razlikovalo od mojega in če bo ob tem vsaj za silo utemeljeno (argumentirano).
Ne morem si pa kaj, da ne bi dodal še (očitno pomenljivega) biološkega dejstva: pikajo izključno “komarke” in ne komarji … :-)))

Gospod Komar, na vašem mestu bi z jezikovnega vidika pogledal na lastno besedilo in se potencionalno odločil za avtokorekturo le-tega, s tem da bi si še prej pogledal nekaj o predlogih in kje se pišeta predloga k in h …

Hja, kaj češ, namesto za “avtokorekturo” sem se neskromno odločil za “avtocitiranje”:

“Res smo Slovenci eni čudni tiči in če bo kdaj zaživela psihoanaliza narodov, bomo vsekakor prvi na divanu.”