Ravnokar so pri Sanjah izdali prvega iz serije izvirnih slovenskih detektivskih romanov z naslovom Olje na Balkonu avtorja Avgusta Demšarja.

Glede na katalog založbe http://www.sanje.si/virtualni_katalog.php (str 32-33) gre za resen namen ustvariti cikličen domač detektivski roman.

Zeeeeeelo me zanima vaše cenjeno mnenje o romanu.

Hvala in lp

pilgrim

Olje na balkonu: http://www.sanje.si/knjigarna/olje.html

O, Pilgrim, si prestopil na drugo stran besedila? Iz kataloga vemo, da je Avgust Demšar psevdonim, iz Cobissa pa, da knjige v knjižnicah še ni. Bomo prebrali, ko bo.

Sem že vnesla v datoteko Preberi-si.rtf …

V naši knjižnici je pa že! In to v zavidljivi količini izvodov. Bom prebrala, če do jutri ne uide.

Danes zamudila tiskovko … Saj bo predstavljena v okviru Literarne kavarne Sanje? Kdo ve?

No, zato pa se mi je uspelo privleči na predstavitev nove knjige zgodb Miha Mazzinija – prav fino je bilo.

@Katja10:
glede literarne kavarne Sanj zaenkrat nič ne kaže, da bo,
bosta pa v reviji Mariborčan in v delovi prilogi Polet (Lada Zei) objavljena intervjuja.

@insajder:
temu – iz na videz nepovezanih dejstev A in B sklepati na C – se strokovno reče metoda dedukcije. uporabljajo jo vsi literarni detektivi, ki dajo kaj nase 🙂

še to sem našel
predstavitev novih Sanjinih izdaj in intervju na:
http://www.radiokaos.info/

Vsi izvodi knjige v naši matični enoti so šli v izposojo TAKOJ (je rekla knjižničarka). Tako sem ostala z dolgim nosom, ampak se nisem dala in sem danes v izvirno slovensko žanrsko knjigo investirala 9,95 EUR :-). Začetek (le nekaj strani na busu do doma) je zelo obetaven. Poročam, ko preberem do konca.

@Enka: no?

@Enka, tudi jaz te rotim, da nam poročaj …

Evo, evo, nisem mogla na net 2 dni…

Kaj reči? Najprej, knjiga mi je bila všeč in je bila prebrana z užitkom. Je pravzaprav krimič par excellance, tak prav šolski primerek :-). Posebej ljubo mi je bilo tvorjenje stavkov, dolgih, zavitih, s kupom vejic. A vsekakor razumljivih, lepih. V pilgrimov občutek za duhovitost in v neizbežno (prijazno!) ošvrkanje raznih družbenih nebuloz pa verjetno ni tule gor nihče niti dvomil. V inteligenco pa sploh ne :-). Skratka, jaz komaj čakam Retrospektivo.

Na koncu morda vendar dve pripombi(ci).

Potencialni osumljenci so obdelani z nekoliko premalo duše. Nekako bralec, kljub temu, da so različni, ne more vzpostaviti do njih kakšnega posebnega odnosa. No, vsaj jaz imam rada, če si na koncu kriminalke oddahnem, ker je kriv kak nesimpatičen lik oziroma sem kar malo žalostna, če se za morilca izkaže katera od oseb, ki mi je bila ljuba. To mi je malo manjkalo.

Druga pripomba leti na jezik oziroma na uporabo meni skrajno zoprne in prav nič lepe (po SSKJ sicer slovenske) besede SIGURNO v vseh oblikah in pomenih. Saj verjamem, da je v knjigi uporabljena manjkrat kot se meni zdi, ker me je zbodla prav vsaka. A vendar, dragi pilgrim, proooosiiiim ogibaj se ji!

(gotovo, zanesljivo, prepričano, trdno, varno,…press)

@ enka, hvala,
še posebej za pripombi. glede duše oseb bo – pri že napisanih knjigah – malo težje, za v bodoče pa sem si zapisal za uho,
sigurno pa se bom pred oddajo že napisanega lotil besedice sigurno. to pa res nič ne stane. :-))

še enkrat hvala.

Hvala za sigurno, pilgrim!

He, he, je pa tale počitniški čas ravno pravi za kriminalke. Z nekaj reklame sem ustvarila že kar solidno dolgo vrsto za moj primerek Olja na balkonu :-).

Oj, tudi jaz se pridružujem mnogim zadovoljnim bralcem in bralkam Olja na balkonu! Hehe, ni kaj, fina knjiga! Na trenutke me je inšpektor hotel malo spomniti na Manklovega Wallandra – ali pa so si vsi dobri detektivi podobni?
Še posebej naslov, čuden in nesmiselen, pa vseeno ključno povezan z vsebino. Skratka, ni slabo.

Evo, pridelala še dva zadovoljna bralca, ki povprašujeta (ker sem povedala, da imam “veze” pri avtorju :-)), kdaj izide Retrospektiva. Torej pilgrim, prosim za tole insajdersko informacijo, ki vsekakor zanima tudi mene! Eden od obeh bralcev mi je naročil, da MORAM izpisat najboljši stavek v knjigi, zatorej pišem (gre za opis gospe Marte K., čistilke):

“Imela je hčerko, ki je pridno in redno študirala, in moža, ki je, prav tako pridno in redno, pil.”

Glede podobnosti oziroma asociacij na druge inšpektorje, je bil tokrat omenjan inšpektor Morse :-). Jaz moram priznati, da me je ob branju knjige definitivno preveval duh veličastne gospe Christie, čeprav inšpektor Vrenk nima nič skupnega z njenima “inšpektorjema”…

Mah, inšpektorji morajo biti posebneži, sicer stvar ni zanimiva. Celo moj pokojni naj naj frend, ki je bil takisto v tem poklicu, se temu ni mogel “izogniti”.

@Enka: glede retrospektive je tako, da je to odvisno od založbe. napovedujejo jo za letošnjo jesen, kar pomeni – upam – nekje do konca koledarskega leta.

@Katja10: da, Martin Vrenko je posebnež zato, da je stvar zanimiva. nekateri pravijo temu kliše ali stereotip, sam gledam na to kot na pravila žanra. za identifikacijo z literarnim junakom (čeprav maja novak trdi, da znotraj kriminalk ta v sloveniji ni možna) je nekaj posebnih lastnosti nujnih. zato so si, LISA, vsi junaki-detektivi malo podobni.

Pravzaprav bi bil v morju posebnih detektivov en tak, ki bi bil čisto navaden človek, strašen posebnež … 😉

Pa sem se tudi jaz dokopala do izvoda v knjižnici. Sem jo izpulila knjižničarki izpod rok, ko jo je zavijala in vnašala v računalniško evidenco. 🙂 Sem namreč članica manjše knjižnice in določene zadeve dobivamo z malce zamude.

Glede prebranega se strinjam z enim izmed predhodnikov – čakam na nadaljevanje. Napisano dovolj tekoče, berljivo in zanimivo, da bi jih človek prebral še en koš.

Ker sem v tehničnem poklicu (gradbeništvu), sem pozorna na detjale iz svoje stroke. Lahko da sem spregledala, ampak nisem zasledila, kaj se je dogajalo v pritličju stanovanjskega objekta (vedno je pisalo samo prvo nadstropje stanovanje 1 ali drugo nadstropje stanovanje 1) Pri nas uporabljamo izraz pritličje, prvo nadstropje,… v tujini pa začnejo kar s prvim nadstropjem.
In še nekaj me je zmotilo: ko je Marta K hodila proiti stanovanjskemu objektu je gledala na male balkone. Kje je videla te balkone, če so bila vsa okna oz. stanovanja obrnjena na dvorišče ali na reko?

Ajoj, mogoče sem res preveč pikolovska.

Lp, ela S

ps: ja opazila sem še nekaj – zneski so navedeni v tolarjih – se vidi kako dolgo je založba čakala z izidom 🙂 (vmes smo že zamenjali valuto)

@ElaS: najlepša hvala za mnenje
in bravo, oboje, kar omenjaš, je spodrsljaj. glede pritličja bi se še lahko izmazal, da je pri prvem nadstropju šlo za – recimo – visoko pritličje, pod katerim so se začenjali garažni boksi,
glede oken pa imaš prav v celoti (smajli, ki zardeva).
očitno mi med poskusnimi bralci rokopisa manjka kak(šna) pedantna gradbenik-ca z močnimi vizualnimi predstavami.
upam, da knjiga v tvojih očeh zaradi tega ni preveč izgubila na verodostojnosti. takšni kiksi se mi zdijo pri tem žanru zelo pomembni, bolj kot npr, kakšne slogovne nedoslednosti ali kaj takega.

Dragi pilgim, še vedno nestrpno čakam na naslednje knjige.

Tista nadstropja so mi šla v nos (ali oči) zato, ker sem mislila da bodo v pritličju nedokončani poslovni prostori in mogoče tam skrita kakšna skrivnost. Ravno tako pa sem iskala balkone kasneje v knjigi, da bodo razkrili svoj delež pri knjigi. Kljub temu da ni bilo nič od tega, mi je bilo všeč, da je knjiga imela tempo čisto do konca in da ji ni prej sape zmanjkalo.

lp, ela s

lp, proxima

Ker sem morala počakati, da sem dobila primerek iz naše knjižnice, se danes pridružujem tistim, ki so se srečali s prvim zapisanim primerom višjega kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka. Naj svoje vtise strnem tako, kot znam: če so se v tem delu postavili temelji Vrenkovih karakteristik in če si (po svoji stari navadi) razlagam “le meni videne podrobnosti”, naj povem, da so prijetne njegove posebnosti, ki bi znale biti v kakšnem detajlu najbrž tudi avtorjeve. Oboževanje pomarančne marmelade in ljubezen do fotografiranja. Razgibano branje, čar nagnjeno tiskanih poudarkov pričakujem tudi v nadaljevanju.

@ŽANA: hvala.

Vceraj sem komaj za rep ujela predstavitev v Zvezdi, kjer sem se tudi dokopala do svojega izvoda knjige, ki sem jo nato zacela brat sredi noci, ko me je zbudil macji pretep, pa se mi je zdelo skoda zaspat nazaj :)) Do jutra sem jo tudi prvic pogoltnila, poglobljeno drugo branje pride na vrsto danes zvecer.

Na kratko: meni je bila zgodba zelo vsec – liki so cvrsti in trodimenzionalni, tonus je odlicen in storija spostuje zanr, tako da bralec dobi tisto, kar pricakuje. Rajcanje z naslednjo iz zbirke (upam, da ne specam prevec, ce povem, da je to zacetek serije) prav tako zadene svoj cilj.

Zal pa zalozba ni storila vsega, kar bi morala – tisk je namrec obupen (typoti, kaoticen prelom vrstice, presledki etc), kar je v toliko vecjem neskladju z res dobrim tekstom. Pilgrim, ce bos za naslednjic rabil se kaksnega proofreaderja, se ti javim :)))

lp, proxima