V vseh medijih uporabljajo izraz OJČNO OLJE za olje, izdelano iz oliv. Kaj je narobe z izrazom olivno olje? Izraz oljčen vendar nastane iz besede oljka; olje pa nastane iz njenega sadeža oljke, ne pa iz drevesa samega. Saj je tudi kis jabolčni, ne pa jablanski.

Pa sem najbrž še kaj spregledal, ko sem na roke na hitro pobrskal po starejših sporočilih.

Na temle forumu bi bilo zelo uporabno, če bi se dalo narediti nekaj stalnih tem za vprašanja, ki se vedno znova vračajo.

Hja, nisem vedel, da nas je toliko. Slučajno sem našel forum in sem pač postavil vprašanje, ki me že dolgo muči.
Končnega odgovora pa še vedno ni?

PS: Lepo je najti forum, na katerem se res dopisuje v slovenskem jeziku in ne v kakšni spakedranščini.

Je končni odgovor. Samo ljudje so navadno prepametni, da bi uzrli to, kar jim je pred nosom. Se opravičujem, da sem tako kritična, vendar ta bedarija z olivnim/oljčnim oljem se pojavlja tako pogosto, da je že kar neverjetno. Namesto pametovanja pa ne bi bilo slabo kdaj kak članek prebrat v kakih medijih od kakega jezikoslovca oz. človeka, ki se ukvarja z jezikom.

Zelo lušten članek je izšel že pred časom v Delovih Književnih listih. Naj mi časopisna hiša oprosti, ker širim njihovo vsebino, gre pač zato, da je članek res dobro napisan in sem si ga zato shranila.

Da povzamem na kratko: v slovenskem jeziku sta se ustalila oba izraza – olivno in oljčno olje.

Zaslug za podrobnejšo razlago pa si ne bom lastila, raje za fair play kopiram celoten članek. 😉

Julijana Bavčar: Oljčno ali olivno olje? (Delo, Književni listi, 13. 5. 2002, str. 3)

Prijatelji in kolegi mi zadnjem času zaskrbljeno, kdaj celo sumničavo zastavljajo vprašanja: “Je bolj prav olivno ali oljčno olje?”, “Zakaj ne smemo več reči olive in olivno olje?”, “Mar res drži, da oljka ni samo drevo, temveč tudi sadež, ki ga dobiš na pici?”, “Je oliva prepovedana? Kateri od obeh izrazov je v slovenščini dovoljen?”

Dovoljen? Dovoljena sta oba. Beseda namreč ni meteorit, ki prileti z neba in okamenel obleži na tleh. Je kot oljka, ki pod pravim soncem požene tako grčaste korenine, da se iz zemlje rodi življenje tudi po najtrši zmrzali, in je kot oliva, ki je k nam pripotovala od drugod, s sosedi in njihovo kulturo – načinom življenja, vrednotami in sadeži.

V življenju vzamemo malo tu in malo tam. Podobno je v jeziku. Oljka je svetopisemsko drevo in njena zimzelena vejica je še vedno simbol miru. Na slovenskem ozemlju so oljke stoletja dolgo uspevale in obrodile samo v Slovenski Istri, v zadnjih letih pa so nekaj nasadov uredili tudi v Brdih. Ohranjeni viri dokazujejo, da je oljčno drevo na naših istrskih tleh raslo že v šestem stoletju. Istrani so z njo živeli, jo negovali in tam je nastalo tudi njeno ime: oljka. Slovaropisca Megiser in Alasia, ki sta na prehodu iz 16. v 17. stoletje popisala tudi besednjak slovenskega etničnega ozemlja, sta tu naletela na oliko, tudi Gutsman je 18.stoletju na naših tleh slišal izraza, ki ju je zapisal olika in oleika. Stare dokumentirane oblike pridevnikov so oljikin, oljikov, oljičen in oljski, oljčen.

V Slovenski Istri so oljki (drevesu in njegovim plodovom) vedno rekli tako – in ker se tudi istrska govorica po izgovarjavi glasov po krajih razlikuje, lahko ponekod slišimo vulke in drugje ueljke.

V prvi polovici 20. stoletja je večino oljčnih nasadov v Istri poškodovala zmrzal in kmetje so jih, ker niso vedeli, da bi iz ohranjenih korenin zrasla nova drevesa, izruvali. Nasade so začeli obnavljati šele desetletja pozneje.

Vmesni čas je bil tudi zaradi zgodovinskih okoliščin povezan z močnim italijanskim vplivom, tudi jezikovnim.Vendar je izraz oliva (v italijanščini je sadež oliva, drevo ulivo in olivo latinsko pa je v obeh primerih oliva) v fini jezik oz. govorico višjih slojev, ki niso imeli pravega stika z zemljo, prek t.i. kulturne izmenjave prišel že prej, delno tudi s severa z nemščino. Za novejši čas pa so tako in tako značilni hitrejši in prodornejši vplivi – tudi pri prevzemanju zdravih prehranjevalnih navad.

Slovar slovenskega knjižnega jezika priznava tako olivi kot oljki enako veljavo: plod je lahko oljka ali oliva, tudi drevo je lahko oliva, čeprav redkeje kot oljka, olje je oljčno ali olivno. Solato si torej lahko tudi knjižno belite, s katerim želite.

Severneje v Sredozemlju ko obrodijo oljke, več zdravilnih lastnosti ima iz njih iztisnjen sok, zatrjujejo strokovnjaki. Ena takih izjemnih leg je tudi Slovenska Istra. Zato se v zadnjem času veliko pozornosti posveča domačim nasadom in olju. To naj bi postalo posel in vir zdravja. In ime zanj? Jaz se zavzemam za obliko, ki je skupaj z drevesom in posebno ljubeznijo zrasla na domačih tleh.

Lepo razloženo.
Čeprav se po eni strani tudi sam strinjam, da je lepše uporabljati izvirno slovenska imena, se mi v tem tem primeru zdi, da smo s privzetjem olive lepo naredili razliko med drevesom in plodom in tako povečali jasnost. Zdaj se pa uveljavlja oljčno olje, hkrati pa prodaja vložene olive, kjer bi potem tudi morale biti vložene oljke, če hočemo biti dosledni.

Drugače bi pa opozoril (nekako spada v to temo) na primer moderne rukole, ki ima lepo slovensko ime rukvica, ki se je žal precej izgubilo.

Ja, tole z rukvico si se ful fajn spomnil, Zvedavec! In res se povsod sliše le rukola:( ..