olive
Bok!
Sedaj mi pa, prosim, Majuška in Staša zaupajta, na kakšen način sta se jih lotili, da jih sedaj obožujeta. Sama jih namreč tudi ne jem, sinova, jasno, tudi ne, mož jih pa obožuje. (podobno je bilo s paradižnikom, ki ga pri meni doma mama ni jedla in seveda hčere tudi ne. Pa pridem k moževim, pa sam “paradjaz” na mizi. Sedaj ga pojem največ jaz..)
LP
prav hecno je,da nekaterih stvari ne maramo; kar na enkrat pa ugotovimo,da so cisto dobre-se vec-odlicne !!
sama dolgo casa nisem marala ostrig. na veliko prigovarjanje sem eno pogoltnila in izjavila,da je pri ostrigi najboljsa limona. kar na enkrat /cez noc !? / sem jih pa pricela jesti in zelo vsec so mi bile.
olivnega olja do pred 3-4 leti se povohati nisem mogla. olive imam od vedno zelo rada !? cez noc mi je pa ol. olje “zapasalo”. sploh ne vem,kako.!?
tinkarca,tako nekako je bilo verjetno pri tvojem paradizniku? kako si pa ti picela jesti paradiznik? lp petra
To glede paradižnika pa tudi mene zanima, jaz se pri svojih letih še nisem pripravila da bi svež paradižnik sploh probala ;-)). Ni problem v kakšni drugi obliki – od kečapa do omake, ampak frišnega pa ne morem….. Čudno res. Pa ne morem čisto točno definirati zakaj sploh me tako odvrača. Aja, mimogrede – oliv tudi ne morem probati ;-)).
Bok!
Paradižnik sem začela jesti tako, da mi ga je mož podtaknil v sendvič. In mi je bil okus kar v redu. Potem pa se mi je kar sam napičil v solati, kjer sem ponavadi izbirala samo čebulo in papriko. Sedaj si vsak dan privoščim eno veliko “volovsko srce”, zraven malo paprike in veliko čebule. Pa po novem nič kruha.
No, ena sestra paradižnika še vedno ne je. Ji je pa super namakat kruh.
LP
No, paradižnik je stvar, ki mi je še ni uspelo vzljubiti 😉 Kar pa se oliv tiče… najprej sem začela uporabljati olivno olje (že nekaj let), olive pa sem namenoma poskusila kar nekajkrat in vedno sem jo morala izpljuniti, ker mi je bil okus prav odvraten. Potem pa sem si enkrat naročila solato, v kateri so bil izkoščičene in še narezane olive in tako sem spet poskusila in ugotovila, da se tisti tapravi okus razvije šele po nekaj sekunadah in da sploh ne zagreni tako zelo, kot sem vedno imela občutek. In tako sem jih začela ne samo prenašat, ampak zame trenutno ni solate, če ni zraven tudi oliv :))
Sonce rumeno,
kot da bi jaz napisala ta post :)) Jem ga v VSAKI DRUGI obliki, od juh, pelatov, omak, kečapa… samo svežega ne. In si tudi ne predstavljam, da bi ga kdaj jedla… čeprav si to tudi za olive nisem 😉 Pa mi je prav žal, da ga ne jem, ker je toliko dobrih stvari, ki jih obožujem, ki nekako spadajo zraven (recimo paradižnik in mocarela, razne solate, polnen s skuto…) Ampak zdaj si lahko mirno naročim grško solato – brez ene sestavine (paradižnika) še gre, če pa bi še brez oliv naročila pa ne bi več kaj dosti drugega ostalo.
Forum je zaprt za komentiranje.