Tove Jansson: Nevidni otrok in druge zgodbe

Odlično. Uživala sem v vsakem stavku. Knjiga naj bi sicer spadala v otroško oz. mladinsko literaturo – a meni se zdi, da so to “pravljice” za odrasle. Same po sebi tečejo dokaj mehko, brez neke silne, blazno napete akcije, a dovolj zanimivo; rekla pa bi, da je njihova doda(t)na vrednost prav med vrsticami, ki pa jih znamo razbrati odrasli bolj kot otroci. Sama bi knjigo opredelila kot “branje od 3 do 99 let” :)). S čimer seveda ne mislim na trajanje branja. :))
Ilustracije so me fascinirale, barvna kombinacija (rjavo-bele ilustracije, “bež” papir) je izvrstna. Avtorica je knjigo ilustrirala sama. Ob tem gre seveda velika pohvala prevajalki Nadi Grošelj.
Knjigi bi dala namesto zlate hruške nagrado zlata viljamovka. (beri: primerno tudi za odrasle :))

Mimogrede, na Siolu so Tove spremenili v moškega: http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/knjiga_reci_alesa_stegra_najboljsa_prevodna_knjiga_leta.aspx

Iz srca priporočam!
K.

Tsiolkas, Christos: Klofuta

Dobra knjiga…za na plažo :-). Ma, ne morem reči, da ni za prebrat, ker je pač nisem odložila. Ampak, da bi bila pa vse to, kar se je dalo prebrat v raznih recenzijah in napovednikih pa…ne vem, no. Meni se ne zdi. Karakterji me niso prepričali, nisem jih videla pred seboj, ne čutila. Vse dileme, ki naj bi jih knjiga odpirala, pa ostanejo na tako zelo površinski ravni, da jih ne bi sama nikoli razpoznala kot glavne “adute” te knjige. Skratka, kdor jo namerava prebrat, jo res priporočam za trenutke, v katerih vam prija lahkotnejše branje.

Avgust Demšar: Evropa.
Od dosedaj prebranih knjig o Vrenku meni najljubša (Hotela Abbazia mi še manjka). Toplo priporočam.

Pilgrim, moj poklon. Res fino spisano.