ojla…
mamice… vam je kaj zal? kaj pogresate prejsnjo svobodo, spanec celih 8 ur, itd… bi imele se kaksnega? kdaj se vam zdi, da je najbolj primeren cas za otroka? kateri pogoji morajo biti izpolnjeni? kdaj ves, da si pripravljena? ste se bale poroda? kako je potekal? kot grozna bolecina, olajsava…?
js sm samo varuska pa me ze to cist izcrpa… 🙂
varuška…
ko maš enkrat svojga, ni prav nobenih problemov, vse bolečine pozabiš, pozabiš, da si sploh kako drugače živel pred otrokom, vse postane novo, drugače oziroma takšno, kot si narediš… kar pa še zdaleč ne pomeni, da ko imaš enkrat otroka postaneš oma in se zapreš doma in nikamor več ne hodiš,…
otrok vnese samo novo rutino in seveda obveze a zato tooooliko lepih trenutkov, da so vse neprespane noči in utruujenost pozabljene, ko reče “mami, ti si lepa,… jaz am tebe lad” :-)) smrk smrk…
Idealni čes za otoka, pomoje ko si v penziji, ampak tako ne gre. Saj ga je luštno met. Včasih te razjezi, že v naslednjem trenutku pa je takšen sonček. Se je pa treba prilagajati, se navadi na življenje brez spanca, se navaditi da seksaš takrat ko mali spi. Jaz upam na to, da bom čet 10 let še kar mlada in imela že fino samostojnega otroka in bova lahko z možem sama letala okrog.
hmm… ok:) mislim, da bom se počakala par let… svoboda je vseeno tisto, kar mi največ pomeni:)
zdaj pa eeem… vasi poklici, sluzba… je to tisto, kar si zelite, ste pri tem uspesne? ste to tudi studirale ali ste se znasle na cisto drugem podrocju? bi rade poizkusile kaj novega?
jao js se zdej ne vem, ce mi je vsec to kar studiram in sploh nimam nobene predstave kaj bi rada pocela, ko bom nekoc dostudirala… zelim si, da bi zadela na lotu in potem pac pocela tisto, kar bi se mi v nekem trenutku zahotelo. bi se vpisala na srednjo zdravstveno, postala medicinska sestra, sla v sudan med zdravnike brez meja, se vrnila in nekaj casa studirala ekonomijo in delala na borzi, potem bi imela pa doma ranc pa konjcke in 4 svoje otroke pa se kakasnega posvojenega, pa nekako bi pomagala otrokom iz ogrozenih druzin, magari z odprtjem kaksnega fonda, potem bi in potem… ah ja, life is just 2 short! 🙂
Ja sluzba je kar vredu, le plača je premajhna, to je tak normalno. Tisto o štirih otrocih so pa samo sanje. Midva sva hotela dva, drug za drugim, pa sva se po pol leta odločila samo eden za vedno, je čisto dovolj skrbi. Se tolažim s tem ko bodo najini prijatelji imeli male otroke in bodo polno zaposleni, bova midva že svobodna in bova imela čas samo zase. Ja pa še to fino je končat šolo preden so otroci. Meni je ostalo par izpitov in se mi je zdaj ko imam malega čisto ustavilo pa vem da moram še to naredit, enostavno zmanjka časa za vse. A je tle katera, ki ji uspe hodit v službo, imet otroka, ki te hoče 100% in še uspešno študirat?
Po končani srednji šoli sem se zaposlila. Vseh 22 let delam na zanimivih delovnih mestih.
Zelo sem zadovoljna z delom – šefi se pa tako in tako na vsake toliko časa zamenjajo :)))))
Sodelavci (eni bolj eni manj) so razumeli, da so mi trije otroci prva skrb. V vrtcu so staknili prav vsak virus, ki je “priletel mimo” in sem bila velikokrat na bolniški. Če bi mi takrat zaradi bolnišk v firmi “težili”, bi pa dala odpoved!
Zdaj gre najmlajša v četrti razred. Majčkeno sem si oddahnila in se lažje posvetim delu v službi in brez skrbi podaljšam delavnik, če je treba.
V to mojo “zgodbo o uspehu” spada tudi mož, ki ga ne zamenjam za ….
hm, prav zares je ni stvari na svetu!!!
lep dan!
Forum je zaprt za komentiranje.