ODVAJANJE OD SLADKARIJ
Možnosti imaš kar dosti. Lahko začneš sama s kako dobro knjigo na to temo, teh je kar nekaj, lahko se vključiš v skupino za samopomoč, ki jih je tudi dosti ali pa če še to ne bo dovolj, v skupino pod strokovnim vodstvom.
Največkrat je želja po sladkem pomanjkanje “sladkosti” v življenju (mi tako doživljamo, ni nujno, da je res tako) s sladkarijami kompenziramo nekaj, kar nam močno manjka. Ko boš ozavestila, kaj to je, si na dobri poti. Poišči konstruktivne načine, da zadovoljiš skrite potrebe, ki jih sedaj rešuješ na ta način.
Predvsem pa, vztrajaj! Ko bodo prišli trenutki, ko bi najraje spet segla po sladkem, se spomni na svoje telo, kaj bi ti ono reklo? Vzpostavi dialog z njim, s svojo dušo, imej se vsak dan rajši in boš videla, da boš v resničnem življenju doživljala toliko “sladkosti” da je ne boš rabila iskat še v hrani.
Poišči kaj te veseli, druži se z ljudmi, ki te razumejo in so pozitivno naravnani, v sebi odkrij svoje zaklade in dobre lastnosti in nenazadnje občuduj se že sedaj, saj si se odločila nekaj narediti za sebe.
Bila sem strašni čokoladožer. Mama jih je skrivala povsod – v lonce, med svoje perilo, med puloverje, k čistilom, skratka tja, kamor je mislila, da ne pogledam, pa sem vedno našla skrite zaloge in jih tudi požrla. Potem sem pa šla na obisku k prijatelju v Švico, ki ne je ničesar, kar vsebuje sladkor. Tam sem tudi pojedla zadnjo navadno čokoladko. Šla sva stavit, ali bom tudi jaz zdržala brez sladkorja. Od tega je minilo že kakih 15 let. Občasno si privoščim čokolado s fruktozo, sicer pa samo bio priboljške brez sladkorja, razen izjemoma s fruktozo (sadnim sladkorjem). Ampak to res samo občasno. Pecivo pripravljam z medom (kadar ga), jabolčni zavitek mi mama naredi čisto brez sladkorja. Mislim, da se mi je spremenil okus za hrano in mi sladko res sploh ne paše več, poleg tega imam obdobja, ko mi npr. zelo paše piti jogurt ali jesti jabolka ali kaj drugega, občasno se mi npr. skoraj gnusi kuhana hrana, in imam občutek, da mi tako govori telo, ker pač to potrebuje. Tudi na splošno sem malo bolj izbirčna in ne morem gladko pojesti tistega, kar mi pač ponudijo – če mi ne paše, mi ne paše in raje ne pojem ničesar. Prej takšnih obdobij nisem imela.
Ker praktično ne jem sladkarij, ne pijem sladkanih sokov ali kave, ne jem sadnih jogurtov, veliko “prišparam” pri kalorijah in na ta račun lahko pojem več drugih dobrot (recimo kakšno “močnejšo” solato z jajci, sirom, malo majoneze…) ali špagetov, ki jih imam zelo rada. Nimam več težav z nečisto kožo, imam boljšo prebavo, manj težav s kariesom… Da o kg sploh ne govorim
Mislim da bi si bilo dobro prebrati Montignacovo knjigo, kjer je natančno razloženo kaj glukoza povzroča tvojemu telesu. Pol prideš do zaključka da je glukoza (ki je v mlečni čokoladi, piškotih…itd.)pravi strup za telo.
Dobro se je zavedati, da v teh težavah človek ni sam. Marsikdo se sooča s podobnimi če ne celo istimi problemi. Dobro je tudi razvozlati, zakaj posegaš po sladkarijah.
lep pozdrav
Sem še ena zasvojena s čokolado! Pred pol leta sem se trdno odločila, da je ne pojem niti koščka več, pa sem zdržala kake pol meseca. Zasvojenost je tako huda, da grem tudi nutelo z žlico jest, če ni čokolade pri hiši. Sem pravzaprav že obupala, ker tudi v bližnjih nimam opore, me včasih tudi oni premamijo z njo. Kilogrami – pred časom se ni prav dosti poznalo, trenutno pa bi rada kakšnih 5kg dol vzelal.
TINY – jaz izvajam “svojo” metodo. Jem vse po vrsti (tudi sladkarije vseh vrst, katere nameravaš ti črtat s tvojega jedilnika), tudi tisto, kar mnogi pravijo, da redi, da imaš potem kakšen kg več … Enostavno rad jem dobro, raznoliko, vedno kaj novega poizkusim in se enostavno nočem odpovedati užitkom, ki jih nudi dobra hrana. Recimo – zelo rad imam testenine na vse možne načine, jedel bi jih vsak dan (italijanska kuhinja mi je na splošno všeč). Testenine pa so kot mnogi pravijo prava »bomba« za dobit odvečne kilograme.
Zdaj pa se sprašuješ, kaj za vraga mi ta tukaj naklada in kaj ima to veze z odvajanjem od sladkarij oz neki normalni telesni teži.
To dosežeš s tem, da enostavno vse kar poješ, okusiš in kakor koli »prepovedanega« zaužiješ (v tvojem primeru sladkarije) tudi »pokuriš«. Kod dobra domača peč.
In kako?
Poleti si »privoščim« dve, tudi tri ure konkretne rekreacije 1-2 kolesarjenja (30 km/h povprečen tempo) pa dobro uro teka. Zraven še občasno hribi, plavanje, rolanje …
Spomladi in jeseni je vsega skupaj le dobro uro; kolesarjenje, tek, hoja v hribe …
Pozimi okrog 1 ure (žal – kratek dan, služba do 15 oz 16) – obsega vzpon na enega izmed vzpetin okrog mojega kraja (okrog 500 m višinske razlike).
Ne vem, kako bi to na drugih »delovalo«. Meni na ta način uspeva ohraniti normalno težo. Težak je predvsem začetek, misli »vlečejo« pred televizor, pa takšni in drugačni izgovori. Pa si rečeš ne. Enostavno v avtu vedno »tovorim« takšne in drugačne rekvizite. In npr preden iz službe sploh domov pridem enostavno zavijem na trim stezo pa odtečem uro ali več, pozimi zapeljem do vznožja hriba, planinske čevlje na noge in gremo na hrib … Ker sem ugotovil, da ko si enkrat doma, vedno najdeš izgovor za “ne”. Takšen in drugačen. Pozimi pa je tudi dan zelo kratek, tako da je vsaka minuta dragocena.
Po »mojem« receptu veselo jej sladkarije naprej, pa glej, da jih »pokuriš«. Pa obilo uspeha.
LP, Škorpjon
Jaz nimam želje po sladkarijah, eč pojem dovolj beljakobvin in vlaknin, ap spijem še kakšno kavo zraven. Res, pomaga, preverjeno… Pa mal še greš migat, pol ti je pa že itak škoda kaj takega pojest.
Pa puste Montignaca pa to, ker je to komercialni nateg… Izguba kilogramov ja, sam česa? Vode pa mišic… samo škodo si narediš.
Ja, Maša, popolnoma te razumem. Odvisnost. Mislim, da je potrebna popolna abstinenca. Ne kot pravijo nekateri, ja, včasih pa se lahko tudi malo pregrešite s sladkim, kakšen košček….Ni šans! To je tako kot bi alkoholiku ponudil občasno malo pijačke. Malo po malo in si spet na isti poti. Saj vsi vemo kam vodijo sladkarije – v debelost, presnovne bolezni, povišani trigliceridi v krvi….
Tudi jaz sem včasih iskala tolažbo v sladkarijah. Enostavno s tem potešiš svoja negativna čustva. Problem je v temu, da se nimaš dosti rada, da se ne ceniš in ne spoštuješ. Vprašati bi se najprej morala: ZAKAJ SI NESREČNA IN ZAKAJ IŠČEŠ TOLAŽBO? Rešitev je v tem, da začneš delati na sebi, da se spoznavaš, ceniš in postaneš samozavestna. Ko boš prišla do te faze, bodo izginile potrebe po sladkem in takrat boš na pravi poti. Veliko sreče v iskanju sebe, ti želim! M.
Joj, strasno ql ste-tolk nasvetov, da bom mela kej poskusat! Bi pa pripomnla, da gre res za odvisnost tukaj, ampak ni samo psihičnega izvora, ker ugotavljam, da sm lahko še tako srečna, pa ga ni dneva, ko ne bi pojedla ene čokolade al pa (vsaj) pol škatle piškotov. Zaenkrat še nimam problemov s težo, se pa zavedam, da je to dolgoročno zelo škodljiva navada, zato bi se je rada odvadla. Sem slišala že za par ljudi, ki so se za nekaj mesecev odpovedal sladkarijam in so jim nehale pasat!! Zato bi poskusla to metodo, pa ne vem, kako zdržat?? Še kakšn nasvet? Kikica, kako je tebi to uspelo?? Pa se literaturo bi prosila-vse, kar mislite, da bi mi pomagalo, prosim!!Kako se imenuje Montagnacova knjiga?Hvala vam!!!
Ahhh… jaz sem tud imela to razvado. Se posebej po kosilu pojest celo skatlo keksov itn…
Potem sem si nekoc, ko me je skoraj ˝razgnalo˝ od vsega skup rekla, da je bilo to zadnje! In bilo je zadnje. Zdaj ze vec mesecev ne pojem nobene sladkarije vec (edino sladoled obcasno). Sedaj lahko hodim v trgovini in gledam prepolne police sladkarij vseh vrst in se mi sploh nobene ne ˝lusta˝. Cist nic vec in pocutim se supet ob tem!
Samo volja, zelezna volja in potem se ti ne bo zahotlo poseci po njih!
Veliko uspeha!
Tchau!
Jaz pa mislim, da je največ vsega v glavi. Matejči je zelo napisala, da je to samo “nadomestilo” za nekaj, kar ti v življenju manjka, kar pogrešaš, te moti, pa to ne čokolada.
Mogoče bi lahko določila eno mero na dan, koliko lahko poješ in seveda pri tem ostala. Videla bi, da to je to MOŽNO, dobila voljo in evo: že si na konju. Vem, da se sliši zelo enostavno, ampak je izvedljivo. Preverjeno na meni. Punce, sploh se ne zavedamo kakšna je moč naše psihe!!!
Najprej razcisti pri sebi zakaj jih jes, kdaj jih jes, potem bo lazje, zamoti se z necim drugim, pomaga ze suhe fige, ali rozine, za zacetek, potem pa le malo stisni zobe in po parih dneh ne zrtja sladakrij jih sploh ne bos vec pogresala in tudi lacna ne bos vec toliko, enako velja za pitje sladkih pijac ali gaziranih.
Forum je zaprt za komentiranje.