Odpreti svoj s.p. zaradi zaposlitve
No, @tako je to, zakaj meniš, da samo ti nekaj veš o osebnih financah, mi vsi ostali pa smo v čisti temi?
Ti bom povedala, zakaj jaz raje denar mečem stran za nebodigatreba prispevke, kot da delam recimo na golo pogodbo ali kaj podobnega – ker se mi to na koncu koncev bolj splača.
In ja, sem si preračunala in do določene vsote se ti bolj splača plačevat prispevke in manj dohodnine kot dohodnino na tako rekoč ves prisluženi znesek.
Na državno pokojnino niti ne računam in za starost dajem na poseben kupček, samo je pa še nekaj – kot s.p. bo recimo mojih otrokom v primeru moje prerane smrti pripadla pokojnina (ki sicer ne bo neki razkoš, bo pa vseeno več kot nič), pa še kakšna pravica izhaja iz tega (sem žal prezgodaj rodila, da bi lahko izkoristila polovičke in podobno, sem pa seveda dobivala porodniško) – za katero seveda upam, da mi je ne bo treba izkoristiti. Rentno varčevanje je seveda donosnejše – če ti ga uspe pregurat do konca. Kaj pa, če ti ga ne? Ravno ta “če” nas sili, da smo previdni oz. po tvojem nekritični.
Če ti življenje teče kot po maslu, si seveda na koncu pametnejši in bogatejši.
A dej. Zdaj si pa odkril toplo vodo. Odkod tebi ideja, da (še posebej MON-ovke) mislimo, da so zadeve brezplačne, ker ne plačujemo neposredno zanje? A tudi sicer v življenju tako podcenjuješ ljudi? Ker, v tvojo vednost, meni in vsem, ki jih poznam, je že od začetkov zaposlitve kristalno jasno, zakaj se reče “prispevki” in čemu služijo in kolikšno vsoto v življenju plačaš na ta račun. Pa mi še na misel ne pride, da je karkoli “brezplačno”, to je samo izraz, ki se uporablja, drugače pa je ljudem povsem jasno, da za to plačujejo.
Pa te nebuloze o statistično majhnem vzorcu hudo bolnih, mislim … To lahko izjaviš le, če živiš v milnem mehurčku, ne pa v realnem svetu. V mojem realnem svetu je množica invalidov in rakavih bolnikov, pa ne nujno v mojem ožjem sorodstvu, ampak oči imam za to, da z njimi gledam malo širše, možgane pa za to, da naredim kakšno povezavo. Kaj hitro se tebi, meni, komurkoli lahko zgodi nesreča, a ti veš, koliko stane oskrba tetraplegika? Pa človeka po poškodbi glave? Si bil že kdaj v Soči? Si bil že kdaj v centru za invalide? Ali pa na pediatrični kliniki? Ali pa v društvih za srčne bolezni, levkemijo, Downov sindrom, sladkorno itd.? V tvojem svetu so vsi statistično gledano večinoma zdravi, mladi, seveda tudi pametni, da se kar kadi. In seveda nimajo otrok, ki so 20 ali več let veliki potrošniki tega denarja. (Hkrati pa tudi bodoči davkoplačevalci.) V mojem svetu so ljudje daleč od idealnih (in imajo otroke, več njih). In tako kot je zgoraj ena rekla, če mi življenje nakloni srečo, da mi 100.000 ali kolikor že bom v 40 letih zmetala za zdravstvo, ne bo treba pokuriti, to z veseljem naklonim tistemu, ki rabi. Z veliko večjim veseljem, kot da bi privatni zavarovalnici plačevala za nekaj, za kar ne vem, ali mi bodo sploh priznali – namreč, a si se že kdaj bockal s kako zavarovalnico že samo glede uveljavljanja škode na avtu ali hiši? Jaz sem se in ne, tega nočem delati, ko in če se bo šlo za moje zdravje. Sistem solidarnosti ni popoln, vendar ne zato, ker bi bilo kaj narobe s sistemom samim, ampak ker se denar meče skozi okno (pediatrična klinika, op. mize itd.). Vendar pa to še ne pomeni, da je treba ukiniti sistem sam. Ampak samo to, da je treba več notranje kontrole. To pa ne velja samo za zdravstvo, amapk za vse sisteme na tem svetu.
Skratka, če ti misliš, da ti je statistika naklonjena, prav, zavedaj pa se, da se to že danes ali jutri lahko – sicer bognedaj, ampak vseeno, obstaja velika možnost – spremeni. Nekateri se tega zavedamo že vse odraslo življenje. Če se ti vseeno zdi, da ti tega ne rabiš, pa izvoli – storitve so že zdaj tudi samo plačljive.
Ah, dajmo prebrat vse.
P.S: Roko nad premoženjen otrok do njihove polnoletnosti drži država. Kar podedujejo denarja, gre zelo zelo težko z računa, še to težko dosežeš, da se da ta denar vezati. Nepremičnin CSD ne dovoli prodati.[/quote]
Toliko bolje. Saj pa imajo otroci v primeru smrti še enega roditelja – ta denar jih pa počaka do takrat, ko ga bodo res rabili – ko se bodo osamosvajali.
Oh, really. Nekateri res živite v idealnem svetu, same dvostarševske družine, nobenih otrok brez obeh staršev, nobenih vdov, vdovcev… Če že, pote,m po vaši logiki lahko umre le en starš naenkrat. Ta drugi pa bo seveda živel vse do otrokove polnoletnosti. Oziroma je v vsakem primeru živ, ko tale prvi roditelj bognedaj umre. Ajoj naivčine.
Ah, dajmo prebrat vse.
P.S: Roko nad premoženjen otrok do njihove polnoletnosti drži država. Kar podedujejo denarja, gre zelo zelo težko z računa, še to težko dosežeš, da se da ta denar vezati. Nepremičnin CSD ne dovoli prodati.[/quote]
Toliko bolje. Saj pa imajo otroci v primeru smrti še enega roditelja – ta denar jih pa počaka do takrat, ko ga bodo res rabili – ko se bodo osamosvajali.[/quote]
Seveda ga imajo. ampak nikjer ne piše, da bi zmogel. Jaz čisto slučajno bi zmogla tudi sama, njihov oče pa … mislim, da zelo težko.
Kaj pa, če nimajo drugega starša in gredo k sorodnikom ali v rejo?
Itak sem pa napisala in bom še enkrat – meni osebno se bolj splača imeti dejavnost in plačevati prispevke. Neto iztržek je na koncu vseeno večji. In ne mislim samo zato zapreti dejavnosti, ker nekateri pravite, da so prispevki samo metanje denarja proč in da je boljše imeti druge oblike zavarovanja. Bi me v končni fazi preveč stalo.
A bejž no? Od kdaj je zaposlitev preko s.p. nezakonita? Niti slučajno to ne bo držalo, se pa strinjam s tem, da to nekateri delodajalci s pridom izkoriščajo.
Mi imamo kar nekaj pogodbenih delavcev, ki imajo svoj s.p. To so ponavadi komercialisti in monterji. Plačani so glede na opravljeno delo – se pravi od prometa. Ampak dobijo od tega velik procent. Večina jih lako svobono dela še drugje, kar tudi delajo in jim tako paše. Dobrega komercialista tako bolj težko dobiš in da bi ga zaposlil za fiksno plačo, ker se jim ne splača. Preko s.p. dobijo tudi po 5000 eur.
Seveda pa tak način ni za tiste brez izkušen… Žal pa podjetje ni dobrodelna organizacija, da bo pomagala takim. Podjetju tak način ustreza, ker v primeru krize nima problemov z odpuščanjem in ima dolgoročno boljše možnosti da obstane. Pač tako je – tudi sama sem iskala zaposlitev in me brez izkušen niso vzeli nikjer, imela sem kar srečo, da sem dobila sicer dobor plačano delo, ki je vse bilo samo začasno in se mi je upiralo sploh to delat, zato pa greš lepo na svoje in delaš kar hočeš, kakor hočeš, pa še zaslužiš kolikro hočeš (kolikor se potrudiš), pa nihče ti ne očita da nimaš izkušenj, pač tvoj problem – če hočeš da bodo stvari tekle gladko, se moraš nekako naučit vseh teh stvari.
Aja, pa še to – za 40 ur dela in bruto plače 1500 EUR na s.p. pa niti slučajno ne sprejet dela. Ven pride veliko manj. To, o čemer jaz govorim – pri nas npr. komercialist pridobi posel, vreden od 10 000 eur do neomejeno gor, 10 000 se da prodat v enem dnevu.
Sicer pa sem šla brat poste in si že dobila kar veliko dobrih nasvetov.
In se mi zdi, da si komercialist, kolikor sem prebrala. Obvezno se zmeni za dobro plačilo od prometa. Če že to dlje časa delaš, si približno znaš izračunat. Ne vem, na katerem področju delaš, če ti bo kdaj manjkalo dela, pri nas lahko dobiš dodatno delo kadarkoli.
Forum je zaprt za komentiranje.