odpoved iz poslovnih razlogov in prostovoljno delo

Pozdravljeni,
takega primera kot je moj, še nisem zasledila. Sem v dilemi kaj sploh naredit.
Bom čisto kratka.
Delodajalec je zašel v likvidnostne težave zaradi slabih odločitev v preteklosti.
Kot edini zaposleni so mi predlagali redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, kar sem sprejela, ker mi drugega ni preostalo. v nasprotnem primeru bi sama predlagala enako, ker bi bila brez plače. Začasna rešitev je bila, da se me prestavi na Zavod za zaposlovanje kot prejemnico nadomestila, delo pri delodajalcu pa nadaljujem na prostovoljni osnovi za mesečno nadomestilo do 200,00 neto. Bom skoraj na istem z dohodkom kot v času zaposlitve. Kar pa seveda ne drži.

Če mi je seveda v interesu, da me potem zaposli nazaj, bom že oddelala svojo tlako kot prostovoljec ne glede na število ur, ki bi jih mesečno opravila, in tako rešila finančno situacijo delodajalca in se čez pol leta zaposlila.

Žal se je zgodilo, da mi niso priznali viška ur za nazaj, izkoristiti ur ni bilo možno, ostal mi je še lanski dopust. Izgovarjajo se, da je bil moj problem, če nisem bila sposobna dela opraviti v rednem delovnem času. odpravnina mi je bila priznana, ker pa ni sredstev na računu, je izplačilo odpravnine premaknjeno na čas, ko bo to možno. Vsa pogajanja so bila žal neuspešna in odločitve delodajalca v glavnem v mojo škodo.

Pravzaprav nimam garancije, da me bo delodajalec potem res zaposlil. Glede na izkušnje, ki jih imam z njim, so bile vse obljube in dogovori spremenjeni v mojo škodo seveda. Vprašanje je tudi, pod kakšnimi pogoji me bodo sploh zaposlili čez pol leta. Poraja se mi vprašanje, ali naj sploh še vztrajam v tem razmerju ali pa naj jih nekam pošljem in si poiščem drugo priložnost. To možnost imam.

Nisem več najmlajša, pravzaprav mi je dovolj moje lojalnosti. delodajalec se pač zanaša, da bom novo priložnost težko našla in me preprosto izsiljuje in postavlja v nemogoč položaj. Ne zaveda pa se, da bodo v primeru, če jim še danes rečem, da sem zaključila s sodelovanjem, težko tako hitro našli drugega človeka, ki bo sposoben takoj prevzeti moje delo brez uvajanja in za minimalno plačilo, čeprav gre za delo na zahtevnih projektih.

Kaj bi vi storili v takem primeru? Se z upanjem na zaposlitev uklonili, delali po najboljših močeh in vtrajali v tem suženjskem razmerju. Po pravici povedano, nisem več prepričana, če si to sploh še želim delat.

Hvala za vaše odgovore.