odnosi v službi

Pozdravljeni,

zanima me vaše mnenje glede moje situacije, prosim za nasvet.
Sem v pisarni z še dvema sodelavkama, vse imamo isti naziv in isto plačo. Skupaj delamo 8 mesecev, prej sem 7 let delala na drugi lokaciji v istem podjetju isto delo.
Problem nastaja, ker me tretirata kot nekega začetnika, kaj pomembnega glede službe se pogovarjata ko grem iz pisarne ali ko imam telefon- največkrat takrat, v njune pogovorein posvete glede dela me ne vključujeta, če ene od njiju ni jaz sploh ne vem, da jo ne bo, ne koliko časa, ne zakaj,…svoje nadrejene ne smem nič vprašati, vse jo lahko oni dve oz. presodita ali je to vprašanje zanjo ali ga bomo rešile kar znotraj-čeprav včasi menim, da je dobro, da se posvetujemo z nadrejenimi, oni tega ne upoštevata, za sestanke se vedno borita katera bo šla na koncu dežuram jaz boli me odnos, oziroma ali je to normalno ali samo jaz gledam to preveč kritično?

Moje mnenje je sledeče: ker sta bili prej sami dve, se težko privadita na to, da ste sedaj tri. Ti si jim zgleda odveč, zato te na ta način tudi ignorirata. Praviš, da imate vse tri isti naziv in isto plačo, torej to pomeni, da ti nista nadrejeni in ti nimata kaj komandirat kdaj in kaj boš šla ti šefico vprašat. Za to pa res ne rabiš njunega dovoljenja. Preprosto se vstaneš in greš do šefice in jo vprašaš, kar ti leži na duši. IN zakaj v končni fazi bi njima dvema razlagala kam greš.

Mislim pa, da se te verjetno tudi bojita, ker sta bili do sedaj dve in pred tabo pač nočeta preveč govoriti, ker se bojita, da ju boš tožarila šefu, tega pa verjemi, nihče ne mara. V bistvu moraš pridobiti njuno zaupanje.

prejšnjo sodelavko sta tako skritizirali, da so ji dali nogo, sedaj se pa skoraj vsak dan slišijo; skrbi me malo njuna neiskrenost- Taja2 se strinjam glede zaupanja, ampak kako naj se vklopim, da ne bom vsiljiva, ali naj bom tiho in delam svoje delo,..ali naj se z njima pogovorim ali bo čas prinesel svoje, zadnje čase mi je nevzdržno in komaj čakam da služba mine…:(

Pa poglej še z druge strani. Jaz pa po ta novem delam s sodelavcem, jaz sem v firmi sedem let, on dve leti, imam jaz višjo grupo in sem tretirana kot šefica pisarne, ampak on gre za vsak drek preko mene do nadrejenih, ne posluša ama ništa, leze v rit ta glavni šefici, sam so ga zdaj mal pogruntal, da je mal konflikten, skregal se je že v obeh pisarnah zraven, poleg tega misli, da je nezmotljiv, mislim užas za tkole delat še nadaljnih dvajset let. In bi veliko raje delala sama kot pa da prenašam njega, ker me že dejansko moti, ko vstopi v pisarno. Za povrh je pa še tko zamorjen tip, da tud jaz sam čakam, da mine tistih osem ur. Sama se pa ne maram kregat, da bi ga končno postavila na realna tla, ker sem to že 1x storila, pa je bil tko užaljen, da cel teden tud spregovoril ni.

isto je bilo pri meni, ko sem šla na banko, sta se zmenili vse, utihnili pa takoj ko sem odprla vrata, k sreči je ena zanosila, tako smo dobile novo sodelavko in problem je bil rešen, če ne bi šla na porodniško, bi jaz dala odpoved
smeh, podtikanja…itd

No, to, da sta sodelavko skritirizirali in je dobila nogo, sedaj pa se vsak dan slišijo po telefonu, ti nekaj pove o njiju dveh: da sta hinavki. Ker če ne bi bili, potem bi bivšo sodelavko skritizirali v faco, ne pa tožarili zgolj pri šefu.

S takšnimi ljudmi moraš biti previdna –torej bodi diplomatska, ne postavljaj se na stran nobene, v primeru kakršnikoli konfliktov med njima dvema se distanciraj in se ne vpletaj. Ker če se boš postavila na stran katere, si v zosu, saj se bosta čez čas pobotali, potem pa se uperili zopet proti tebi.

V kolikor se bo pa katera nate spravila, se pa postavi zase. Ob vsem tem seveda pazi, da boš svoje delo dobro opravila, da ne boš zamujala v službo, tako ti ne bosta imeli kaj očitati.

Morebitne svoje občasne nehotene napake, ki ti jih bosta mogoče očitali pa odgovori tako:
– vse se da popraviti, samo smrti ne ali pa jima reci:
– “vsak se lahko zmoti, je rekel jež in zlezel s ščetke za zobe”

Samo nekaj ti povem: ne se pustit jebat! Ker če se boš pustila jebat, boš postala njun predpražnik.

Verjamem, da tudi ti nimaš vedno prav, vendar pa ima vsak človek o neki stvari svoje mnenje. Do konflikta pride, ko vsak pove svoje mnenje, pol si pa nekateri o tistem, ki nima enakega mnenja kot oni mislijo: uf,kako je smotana, uf kako je glupa, pa v resnici niso sposobni sprejemati tujih mnenj oz. dojeti, da ima vsak človek pravico do svojega mnenja, pa čeprav je to lahko tudi napačno.

No, to so moje dolgoletne izkušnje. S sodelavci ne moreš biti nikoli prijateljica, ker sodelavci so drug drugemu konkurenca.

Upam, da bo šlo. Sporoči, kako se zadeve razpletajo.

Taja 2, hvala za nasvet,…ampak vsak dan doživljam kakšen hladen tuš, danes naprimer sem delala svoje delo in bila tiho, enkrat proti koncu dneva pa sem se vključila v pogovor in me ena od sodelavk tako besedno nazaj zabije, da sem ostala čisto brez besed,…me mineva tudi pogovor z njima, resno razmišljam o pogovoru z nadrejenim, ampak me skrbi če bo verjel meni, ali bo njima, ker očitno jima je verjel že pri prejšnji sodelavki,…resno se poglabljam vase, če je problem v meni ampak,..rešitve ne vidim.