odnos moški-ženska na delovnem mestu

Pozdravljeni.

Sem študentka 4. letnika splošnega jezikoslovja in trenutno delam seminarsko nalogo glede odnosov moški-ženka na delovnem mestu. Prosila bi vas za pomoč.

1. Zanima me, kako vi v službi kličete svoje sodelavce in sodelavke (po lastnem imenu (npr. Nika, Marija), po krajšavi lastnega imena (Marija > Miča, Elizabeta > Eli, ….; če tako, ali sodelavca tako kličejo tudi drugi ali samo vi), z ljubkovalnicami (srček, ljubica, …), …. ali kako drugače.

2. Ali ste že bili kdaj v položaju, da vas je šef/ica poklical/a npr. z imenom “Ljubica/ljubček, ali mi lahko odnesete tole?”? Če ste, ali se vam je to zdelo neprimerno?

Najlepša hvala za vaše sodelovanje.
Lep pozdrav, Saša

Smo podjetje z pretezno mlajso populacijo in se klicemo po imenih, ne s kaksnimi pomanjsevalnicami, tudi tikamo se, o kaksnih ljubicah itd. pa ni govora. Kljub tikanju in naslavljanju z imeni je odnos sluzben.

lp
majda

Po imenih, brez pomanjsevalnic, brez ljubkovalnic. Edino starejse sodelavce vikam – teh pa je zelo malo.

enako kot pri kajamaji

ker smo mlajši kolektiv v hecu včasih tudi z vzdevki

lp

S šefico se vikamo, z ostalimi tikamo, kličemo se po imenih, brez pomanjševalnic.

Naš kolektiv je srednjih let, večina se nas kliče po imenu, tudi tikamo se, nekatere starejše nagovarjamo z gospod/gospa…. in vikamo.

Ljubček, ljubica itd. odpade.
Med prijateljicami na delovnem mestu pa sem opazila, da včasih uporabljajo tudi pomanjševalnice.

Tole klicanje po imenih se mi ne zdi tako zelo sporno. Veliko večje razlike so pri določanju dela in plačah. To opazujem že nekaj časa. Med samim tehničnim in strokovnim osebjem je samo po sebi umevno, da bo vodja za kuhanje kave, fotokopiranje, dvigovanje telefonov določil žensko v kolektivu. Če je ni, potem, mogoče študenta. Moškega z isto izobrazbo nikoli. Bi jim krona z glave padla. To, kaj delaš, se seveda pozna pri plači. Na papirjih in v javnosti smo pa seveda vsi enakopravni. Sama sem se že sprijaznila s tem. Na žalost. Nujno potrebujem delo in plačo.

pri nas se vsi tikamo, res vsi, tudi s šefi (no, s tistimi navišjimi, upravo, pa sploh nimamo stika). kličemo se po imenih, morda tujdi s pomanjševalnicami (npr. Simonca, Irenca) ali krajšavami (Gordana – Goga, Anton – Toni). Smo v zelo prijateljskih odnosih, zato ne bi bilo čudno, če bi mi šef rekel ljubica – ker vem, da bi se šalil, saj ve, da imam jaz svojega fanta in on punco…

Hvala vsem, ki ste se odzvale.
Res ste mi pomagale.
Hvala.

Daj objavi povzetek svojih odkritij. Mene takšne šudije zelo zanimajo, pa tudi pametno je o tem kaj vedeti, raznih šikaniranj na delovnih mestih je tudi pri nas ogromno, govori pa se o tem ne tako zelo.