Odnos hči mati

Kakšen odnos imate s polnoletni hčerko? Starejša ko je hči, bolj je name navezana ( sin je pa bolj navezan na moža), prijateljici sva, zaupa mi in zelo me ceni. Zanjo sem simbol tistega kar si ona želi in vidim kako ubira iste korake kot jaz.

Ne vem, ce je to dobro.

Odrasel otrok naj ne bi bil toliko navezan na starse. Zakaj je do tega prislo? Jo je tsrah zivljneja in sveta in pri materi isce varnost? Kaj drugega?

Dobro je, da nam odrasli otroci zaupajo, dobro je, da se lahko pogovarjamo, a ziveti morajo svoje zivljenje, predvsem pa morajo dojeti, da so starsi tudi ljudje in imajo svoje napake in otrok mora imeti zeljo popraviti napake starsa pri sebi, ne pa ga kopirati.

Starsi se kopirajo do pubertete, potem se pa reze popkovina.

Ko je hči odrasla, se odnos z mamo čist spremeni. …Ni več tisto, da je mama mama in hči otrok, ampak rata bolj prijateljski odnos…. Pomembno je, da mama spusti kontrolo in pusti hčeri dihati, hči pa vseeno pokaže spoštovanje. lepo je,  ker se znava pgovarjat, kot dve odrasli, si pomagava in si stojiva ob strani, ne pa da ena drugo komandirava in serjeva za bz..Fajn je, da je odnos topel in pristen, ampak ni treba, da sva skoz skupaj…. ce bi imela obcutek, da nekako visi na meni .. bi vedela, da je nekaj v najinem odnosu narobe, da sem, ga nekje posrala.. mas pa  ene ,ki pa res znajo it v pretiravanje..kot da brez en drzga  sploh ne znajo več živet.

Zakaj bi to bilo slabo. Ravno obratno je,v puberteti nam grejo starši na živce, ker nas omejujejo, v do ti veri za nas, nato se obrne,  začnemo jih ceniti, razumeti. Pri meni je bilo isto. Ko sem bila v puberteti, sem se stalno kregala z mamo. Starejša ko sem bila (od 25 leta), bolj sva se zbliževali z mamo. Ne toliko z očetom. Mama je bila moja steber. . Ko sem postala mama, je bila meni moja mama najboljša prijateljica. Škoda da je umrla, bolj iskrene prijateljice nikoli več nisem imela. S hčerjo imava isto globok duhovni odnos, razumevanje druga druge, ko ima stisko pride do mene, mi zaupa

Zakaj bi bilo to slabo? Sedaj se živimo skupaj, ker je šele začela študirati,  želim si in pomagali ji bomo da se osamosvoji in gre na svoje. Isto ostali otroci.  Ljudje v vsem slabo vidite.

Kr neki. Bi raje odnose kot jih imajo Nemci, ko odrasli otroci poklicejo (ne obiscejo) starse samo enkrat na leto, za bozic? Druzina je samo ena, in nic ni bolj pomembno. Zato pa so Italijani, Grki itd bolj topli, kot npr. neki Nemci, ki jim gre samo za denar.

Maah, najboljše je v klanu in krdelu kot pri ciganih …

Imam sinove in se vsi med seboj lepo razumemo in tudi druzimo, na splosno je tako v nasi druzbi, ampak si od svojih sinov ne zelim, da bi jima bila midva z mozem vzor v vsem, sem jih ves cas ucila, kaj je dobro in kaj slabo in da imava tudi midva svoje napake, sem prav vesela, da jim je vsem trem to jasno in da tudi znajo povedat, da nocejo tega in tega, a po deugi strani vidim, da sva jim bila v marsicem tudi dober vzor.

Skratka, razumeti se in si zaupati je eno in je dobra stvar, imeti starsa za ideal, pa ni dobro in ni zdravo.