Odličen uspeh v šoli = dobra služba?

Kako to drži po vaših izkušnjah in po ljudeh, ki jih poznate?

Nikakor.

nikakor ni pravilo. Ampak nekaj je na temu vseeno. Pridni v šoli, končajo boljše fakse, dobijo boljše službe in napredujejo prej. Na to pa se ne moreš zanašati, ker ni 100% pravilo. Nekateri boljši v šoli so kasneje tudi cel lajf uradniki za povprečno plačo. Težko je stereotipno sodit. Je pa vsekakor bolj biti boljši v vsem. Predvsem pa v dosegu jajčeca, da sploh prideš na svet.

Po mojih izkušnjah še zdaleč ni nujno. Bolj je važna zagnanost, podjetnost, ambicioznost. Zelo od blizu poznam dve osebi (sebe in še ena), obe odlični v šoli. Jaz imam super službo, druga oseba pa komaj kaj nad minimalcem. Pač ni ambiciozna, kariera ji nič ne pomeni, ima druge prioritete. Zna uživati v življenju, ne dela prav veliko. Jaz sem drugačna, samo delo in delo. Navzven mogoče zgleda, kot da sem jaz “uspešna”, ona pa ne. Vprašanje, če je to čisto res.

odlična imam magisterij skoraj se me že prepričali z doktorat delam za 1500 neto – res da se ne pretegenem – lepo na izzy – moj denar imamo za priboljšek

živimo od tega kar k hiši prinese mož s svojo 3+2 letno šolo

služi 2-4 kratnik moje plače – odvisno od projekta in meseca

Po mojih izkušnjah je iz vidika dobrih služb uspeh v osnovni šoli brez nekega pomena, praktično popolnoma isto ce imas 3, 5 ali pa 2.

Teh nekaj ki so padli v osnovni šoli in ponavljali, ki jih jaz poznam, imajo vsi dobre firme in več denarja.

Te, ki jih jaz poznam in so se noro piflali in niso nič drugega počeli in so šli na gimnazije z veliko omejitvami, so izbrali po vecini fakse, ki so kar nekaj in sedaj niso nič. Zanimivo mi je to, da noben pri 40 letih od teh nima družine in so vsi v neki alternativni miselnosti.

Eni so šli na pravno in so v odvetniških družbah zaposleni, nezadovoljni in cel dan so v službi, plača pa sploh ne tako zelo dobra. Verjetno po desetletjih izkušenj je plača večja, ampak to je delovnik kot sužnji, še slabše.

Jaz sem imela povprečen uspeh, imam sedaj 2700 bruto plačo, 8ur, samo dopoldan in 3x tedensko sem lahko od doma. Mislim, da mi ni slabo.

Ni nujno, v dolocenih sluzbah niti ni pomembno kako salec si prisel v soli, ce imas potrebna znanja. Mene je osupnil podatek o visji placi, kot jo ima recimo poslanec, zupan …. v nekem podjetju za nekoga, ki ima koncano SAMO OS. Ima pa potrebna znanja.
Drzavne sluzbe so pa drugo, tam pa samo naziv steje. Znanje je vecinoma drugotnega pomena, placa pa tudi ne ravno ful visoka.

jaz bi rekla, da poleg znanja (dober učni uspeh), se moraš tudi znat prodat.

Lahko imaš znanje in sposonosti, če ti manjka to, ne bo šlo.

Ni povezano oz. to ni merilo. Je bolj stvar karakterja, želja in ambicioznosti, pa podjetnosti in “podreditvi” kapitalističnim normam in smernicam, ter določenega life style-a.

Poznam ljudi z doktorati, pa so čisto v povprečju glede financ, in ljudi s 3-letno poklicno šolo, pa so milijonarji in živijo na veliki nogi.

Nekdo, ki dobro služi, še ni nujno inteligenten. Lahko je samo iznajdljiv in sledi nekim trendom, ki se drugemu, z visoko izobrazbo, zdijo tako brez smisla, da mi tudi denar ne pomeni toliko, da bi se spustil v to in delal neke bedarije, v katerih ne vidi smisla, da bi temu posvetil lajf – čeprav s polno denarja.

Diploma ti pomaga da ostanes večno nezaposlen. 🙂

V večini je to kar držalo. Zelo dobri uspešni sošolci so vsi v dobrih in dobro plačanih  službah. Direktorji, vodje. So tudi taki ki so komaj speljali 2, potem so odprli obrt, so malariji keramičarji. Zaslužijo solidno, bolje kot v službi, se pa tudi trudijo, so zgarani, pri 50-ih z resnimi težavami (kolena, hrbtenica).

Ni nujno, posebej če gre za moški obrtniški poklic. A vendar, če gledam svojo generacijo iz gimnazije, je najbolj uspela sošolka (prepoznavna zdravnica), ki je bila super odličnjakinja.  Sošolec, uspešen raziskovalec v tujini, je bil prav dober. Če gledam kolege in prijatelje  svojega sina, ki so v istem (dobrem) fohu, praktično vsi so bili odličnjaki v osnovki in gimnaziji.

Ni pravilo, so pa odličnjaki, ne piflarji, večinoma končali dobre fakse in imajo dobre službe. Odlično gre tudi brihtnim, ki niso vsega prostega časa namenili šoli, so pa izdelovali zelo dobro vse, vključno s faksom.

Koliko ene zagrenjenosti nad diplomanti. Kot da se učenje ne splača, kot da je diploma nekaj najslabšega. Res ste hecni s tem ponizevanjem . Če želiš biti vodja v službi, moraš poleg delovnosti, zagnanosti imeti diplomo. Pri nas je vodja oddelka moral narediti fakulteto,  dali so mu 3 leta da konča.  Garač, živel za podjetje, prvi prišel, zadnji odšel. Vseeno ambicija , delovnosti ni bila dovolj, je moral imeti tudi diplomo za pozicijo- smo v gospodarstvu . V javni upravi pa sploh brez visokošolske nimaš kaj delati . Fakultete isto , tam imajo vsi strokovni sodelavci najmanj 6/2. Tudi tajnica.

Imam vse pogoje in vse papirje službe ne dobim. Dobijo jo po vezah drugi. Nevem o čem govoriš?

Kakšne odgovore si pričakoval/a na tako vprašanje?

Saj veš da vsi poznajo dvojkarje in cvekarje ki danes služijo miljone, in piflarje ki so na socialki.

Poznam veliko ljudi, ki so šolo delali s težavo ali je celo ne naredili, pa imajo danes uspešna podjetja in so na vodilnih in vodstvenih položajih. Uspešni pri svojem delu.

Poznam tudi precej odličnjakov in v OŠ zelo sposobnih, danes bi rekli nadarjenih, ki v resnici niso ne na zvenečih položajih, ne na visokih (karkoli že to pomeni) delovnih mestih.

Življenje me je naučilo, da je šola ene sorte pokazatelj, ki ne napove popolnoma ničesar. V šoli je važno, da si v povprečju, tako imajo s tabo najmanj dela. Tisti pod povprečjem morajo prekleto brcati, da se nekoč spravijo nad, tisti nad pa prav tako, da se tam obdržijo. V resnici štejejo odgovornost, zainteresiranost, ponižnost (!), sposobnost požreti kdaj kaj in sposobnost priznati, da nič ne veš, sposobnost poslušati in slišati, vprašati in si zapomniti, sposobnost delati v timu, sodelovanje, delegiranje, upoštevanje avtoritete, samoizobraževanje, samoiniciativnost … take reči, ki jih učni načrti omenijo pri DKE, ocenjuje se jih ne, uči pa še manj.

Nikoli nisem zasledil, da bi koga zanimal uspeh v osnovni šoli in gimnaziji.

Imam 4 šolske otroke in testi danes niso to kot so bili testi v naših časih. Mi smo imeli 1 stran ali 2 strani dolge teste, bistveno manj zahtevne in je praktično cel razred dobil 4 in več. 3 je bila slaba ocena, kot današnji cvek.

Za petke je danes treba kar ogromno vlagat v piflanje. Ne učenje, piflanje, ker gre za točke na testih, ki so danes narejeni tako, da te lovijo na najmanjsih detajlih, ki jih dobiš s piflanjem, ne z znanjem in učenjem. Za 4 poveš s svojimi besedami, za 5 pa je nujna popolnost kot iz učbenika.
Te, ki imajo zdaj same 5 so ali spužve znanja, ki si vse zapomnijo že med poukom ali pa nimajo nič kaj dosti od življenja ločeno od učenja, večina ima aktivno podporo obeh starsev s katerimi se ucijo in jih redno sprasujejo. V razredih nasih otrok ima petke samo peščica in ti otroci ne grejo skoraj nikamor, izolirani od kontaktov, od dejavnosti imajo samo verouk. To je žalostno v bistvu, niti si ne želim za svoje otroke tega, jim rajši nudim otroštvo polno izletov, narave, športa in izkušenj, pa kontaktov z različnimi ljudmi, da so artikulirani, iznajdljivi in družabni.

Me pa res zanima kje je človek, brez dokončane OŠ dobil delo na vodstvenem položaju? V družinski firmi mogoče, ker da človek niti OŠ ni sposoben spacat skupi more z njim res bit neki hudo narobe.

Poznam fotra, ki je sinovi prfoksi v OŠ sikal da njegov sin ne rabi spričevla, ker majo doma super uspešno pekarno in dnarja kot solate. To je bilo pred 15timi leti, danes sin nima ne pekarne, ne šole narejene.

Znanja ti ne more vzet noben in šola je pomembna, znanje še bolj. Sej vsakodnevno tuki na tem mestu lahko beremo neprilagojene osebke, brez dokončane OŠ, žalostno in sramotno.

V osnovni odlična, brez učenja.

V srednji šoli padla v tretjem letniku.

Delala sem izpite, nisem hotela še enkrat v isti letnik, a se mi nekako ni mudilo, sem pa delala po pogodbah.

Šele po par letih sem končala srednjo, šla v službo.

Ob delu potem končala še višjo, menjala par služb, vsakič višja plača.

Zdaj sem vodja oddelka, v gospodarstvu, plača med 3.500 in 4.000 bruto, odvisno od meseca in uspeha celega oddelka.

Moj moz nima koncanega faksa in ima uradno samo srednjo solo. Delal od studentskih let naprej in zamenjal 5 firm in povsod je bil vodja. Sedaj je sel pa v eno firmo ker noce biti vec vodja, ampak biti 8ur tam in biti odgovoren samo za svoje delo. Placo ima skoraj isto, minimalno razlike, dela 8 ur z normalnim tempom in ne rabi hodit na sestanke, popoldne je fraj, vikendi fraj, 3x na teden od doma… Super je, tole je meni idealno.

Poznal človeka ki j eobiskoval “šolo z prilagojenim programom” in neverjetno uspel v življenju (hudobni komentarji so trdili, da je toliko “zabit”, da se ne zaveda tveganj), in tudi odličnjaki seveda lahko “pristanejo” v sivini povprečja.

Vseeno pa mislim, da je dober uspeh v šoli dobra osnova za življenje – ne nujna, a priporočljiva.

Večinoma velja, včasih pa tudi ne. Nekaterim uspe kljub slabim ocenam, večina jih je pa na minimalcu. Tisti z dobro izobrazbo imajo več možnosti za dobro službo. Seveda pa ocene niso dovolj.

Res nakladate. Kje so ti dvojkarji, ki so sedaj uspešni managerji? Niti en ni  tak.  So kvečjemu  obrtniki, ki fajn garajo, ko zbolijo, so pa reveži. Dajte no

Kateti dvojkarji in cevkarji služijo milijone? Povej prosim