Od moškega pričakujem, da ima povprečno plačo

Če me rabiš zarad bajte, avta in kuhanja….pol kar bodi, kjer si.
Jaz bi rabla crkljanje, pogovor, skupen smeh, deljenje lepih trenutkov in lajšanje
slabih…. tko da….škoda.[/quote]
Prvi del imam tudi sam. Drugega dela se ne spomnim več in mislim, da tega ne znam več. Verjetno se ga tudi bojim in to tudi priznam. Če je škoda ne vem, ampak tako pač je.[/quote]

jasno, da je škoda. Vsakega crkljanja, vsakega smeha je škoda.
Ampak taki smo….saj meni se tudi včasih ne da…ampak pol se mi pa spet da……

ppesda ej, spet ena ki ima nadpovprečno plačo in jo skrbi da ima njen potencialni partner manj kot ona in da ga bo morala preživljat. Kam gre ta svet.

jao jao pa ne bit taka škrtica za ta jebeni denar, ki ga dobiš ali ti ga pač država ponudi. kje ti ziviš?? več ko imaš bolj si voherna. Jebemti ej. Pa ti razumeš, da denar ni merilo za vse, tudi za večino ne. A si kdaj pomislila, če imaš duplo plačo od njega, da bi morda morda morda ttudi kdaj več prispevala, recimo ti daš jurja pa pol na mizo svojo mesečno recimo on pa samo jurja in iz teh dvehjurjov in pol investirala v štedilni, pečico itd., Kurba samo delila bi 50:50, samo boh ne daj da kakšen cent primakneveč ker njen gara še bolj samo ima žal bistveno manjšo plačo.

Pričakujem, da se sam preživlja.
To pomeni, da je samostojen glede bivanja, prevoza, vzdrževanja, prehranjevanja.
Tako, kot sem jaz.[/quote]
Evo me. En tak.In ker sem samostojen , ne potrebujem nikogar. Pa zdaj?[/quote]
Malo ti je treba stran pobrat, pa boš spet za med ženske. :))

Torej te moti samo to, da ženska več zasluži kot ti. Žensko pa ne sme motiti, če ti več zaslužiš kot ona? Nizka samopodoba, a ne :)?[/quote]

Malo si preberi kaj sem napisal. Mene bi motilo, če bi zena morala dosti delat za neke qurceve pare.
Bolje je, da mi ziba jajca. Kakšna so to gospodinjstva, ko imate in stejete vsak svoj denar, jaz ne vem.
Pri nas je denar v istem kastlu in se nikoli ne gleda koliko ga je kdo tja dal in koliko ga ga gdo jemlje.
Ve pa se:))

Prvi del imam tudi sam. Drugega dela se ne spomnim več in mislim, da tega ne znam več. Verjetno se ga tudi bojim in to tudi priznam. Če je škoda ne vem, ampak tako pač je.[/quote]

Resno vprašam: kako bi pozabil, kar je nekje globoko v tebi?

Jaz bi eno direktorico, ki ima fetiš vzdrževanja nesposobnih moških in ji karierne obveznosti ne dopuščajo, da bi se preveč zadrževala doma. Sem nadpovprečno grd in dolgočasen, tako da bi se v vsaki (visoki) družbi prepoznaval za nekaj posebnega, neko eksotiko, novo estetiko, torej vsekakor nekdo vreden svojega denarja v rubinov barve vina …

Najbrž je že na začetku vedela, kako bo, lisica pametna. :))[/quote]:))
A si mislil kako ga je odkar ga pozna, spravila na obrate, da sedaj on toliko več zasluži in njej sploh ni treba? :))[/quote]

Jah fanta, kako naj delam? Kdo bo pa skrbel za moj mladostni videz ?:))) Če bom vsa stara in zgubana mu ne bom več pasala v njegov novi lepi avto ane? :)))

Oči mu spraskaj. Potlej ne bo rabil avta pa tudi vaša visokost bo lahko zgubana.

Rešitev je na dlani, samo videti jo je treba.

Za sarkastično omejene osebe naj poudarim, da zgornji nasvet NI bil sarkastičen.

Joj, otroci! Nasilje nikoli ni bilo odgovor. Če imate probleme na finančnem področju imamo zato izšolane strokovnjake, ki vam bodo pomagali.

dok minusa ne dela je še fredu

Malo več ambicioznosti prosim!

Prvi del imam tudi sam. Drugega dela se ne spomnim več in mislim, da tega ne znam več. Verjetno se ga tudi bojim in to tudi priznam. Če je škoda ne vem, ampak tako pač je.[/quote]

Resno vprašam: kako bi pozabil, kar je nekje globoko v tebi?[/quote]
Uh, za tole bi pa lahko odprl novo temo, opisal svoje izkušnje in mogoče potegnil kakšno pametno misel iz tega. Na kratko, ne vem, očitno se pa da, ali pa vsaj potlačit vse skupaj tako globoko, da me ne vznemirja več.

Tvoj oglas je povsem realen. Že Pandora je omenila, da je fajn, da se osebi glede tega ujemata. Edino pri družini bi se znalo zalomiti. Za dobro plačo gre precej časa. Bi si našel čas za otroke? Ali bi vse ženski prepustil?

A plača določa partnerski odnos? Če pri človeku prednjačijo ekonomski interesi, kakor pa človek sam, kar je, potem res.[/quote]
Veliko je takšnih, ki razmišljajo tipično kapitalistično in materialistično, kjer je vrednost človeka sorazmerna z debelino denarnice.[/quote]

Ne gre za kapitalistično ali materialistično razmišljanje. Gre za praktično razmišljanje. V vsakem odnosu mora biti neko ravnovesje, in finančni vidik je del tega ravnovesja. Sorry, ampak če pogledaš okrog sebe, boš videl, da odnosi, kjer je s finančnega vidika med žensko in moškim zelo veliko neravnovesje v korist ženske, je nekaj težav. Praviloma pri moških, ne pri ženskah. Tako da gre bolj za vprašanje moške samozavesti oziroma vloge, s katero se identificirajo, kot ženske pohlepnosti.

Veliko je takšnih, ki razmišljajo tipično kapitalistično in materialistično, kjer je vrednost človeka sorazmerna z debelino denarnice.[/quote]

Ne gre za kapitalistično ali materialistično razmišljanje. Gre za praktično razmišljanje. V vsakem odnosu mora biti neko ravnovesje, in finančni vidik je del tega ravnovesja. Sorry, ampak če pogledaš okrog sebe, boš videl, da odnosi, kjer je s finančnega vidika med žensko in moškim zelo veliko neravnovesje v korist ženske, je nekaj težav. Praviloma pri moških, ne pri ženskah. Tako da gre bolj za vprašanje moške samozavesti oziroma vloge, s katero se identificirajo, kot ženske pohlepnosti.[/quote]
Glede tega se strinjam, saj se ravno v tem primeru gre za takšnega moškega, ki človeka in prav tako sebe, ocenjuje na podlagi plače.

Sicer pa je moj komentar bil namenjem trditvi, da je zelo ozkogledno sočloveka soditi le po višini njegove plače, saj je človek veliko več, kot pa le manjša ali večja vreča denarja in s tem presojanje o tem, koliko finančne koristi bomo lahko potegnili iz te vreče.
Za marsikoga je zato to praktično, vendar so takšni odnosi potem večinoma res le praktični, katerim manjka veliko drugih čustvenih komponent, ki jih osebe s takšnim praktičnim gledanjem niso sposobne (do)živeti.

Ostali ljudje in moški, ki ne gledajo tako praktično, pa potem prav tako nimajo težav z občutki manjvrednosti in samozavestjo, če ženska zasluži več.
Kar pomeni, da iz tvoje trditve lahko sklepam, da je že sama praktičnost takšnega razmišljanja, pogojena s šibko samozavestjo.
Saj je to dejstvo, da si marsikdo preko materialnih dobrin zapolnjuje neko (čustveno) praznino in s tem daje sebi dodano vrednost.

Jaz pa pričakujem od ženske, da ima plačen najmanj 2 jurja neto, ker imam jaz svojega dohodka čez 3 jurje neto.

Ja, plača ga določa. Probaj ti viset z nekom, ki fura čist drugačen stil lajfa, kot ti. En bi šel na golf, drugi pa za sendvič nima. Faliran študent in ženska z dobro plačo, tole ravno en bo šlo. Obratno pa ženske načeloma ne bi imele nič proti, ampak tudi ne bo šlo.

Jest razmišljam, da bi “prenesla” , da partner zasluži recimo pol več od mene…..kaj dosti več pa ne.
Prehude diskrepance ne sme bit v nobeno smer….pa ne gre zdaj za vrednost človeka pa blabla….
Gre za praktičen vidik (kakor ga jaz občutim – kar ni nujno pravilno, ampak hebatga)
Namreč….on si recimo z lahkoto privošči smučanje v Franciji….njemu se komaj pozna, moja plača gre
pa cela za to….pa saj vem moje-tvoje-najino…..ampak jaz imam občutek, da smučam na njegov račun in
se nimam fajn.
Gre za način življenja, ki si ga pri 4 ali več K lahko privoščiš, z 1,5K ali manj pa pač ne.
In zdaj….ali naj se on odpove smučanju v Franciji, pa greva rajš na Krvavc? Po mojem ni primerjave, a ne?
Ali naj gre on sam? Tudi ni v redu.
Ali naj nehava smučat? Neumnost.
Ali greva oba, pa jaz en teden na debelo požiram slab občutek? Sem probala, pa ni fajn.
In to pol velja za vse….v keri restavraciji bi jedli, (po mojem sploh ne bi, ker je predrago), pa ker avto bi
kupili….pa dopusti, potovanja, itd….vedno pride do razhajanj….

Zato je meni fajn, da se oba po dohodkih vsaj toliko ujemata, da furata enak način življenja….

Ja, plača ga določa. Probaj ti viset z nekom, ki fura čist drugačen stil lajfa, kot ti. En bi šel na golf, drugi pa za sendvič nima. Faliran študent in ženska z dobro plačo, tole ravno en bo šlo. Obratno pa ženske načeloma ne bi imele nič proti, ampak tudi ne bo šlo.[/quote]

Tole je blo pa telepatsko :-))))
(glej moj post pisan skor istočasno)

Zakaj takšno nezaupanje ?
Kaj pa, če partner želi svoj denar deliti s tabo ?
V odnosu, kjer prevladuje ljubezen, je to povsem logično, da si oba delita stvari, da se potem lahko oba imata fajn.
Saj je to smisel samega odnosa, da vsak po svojih močeh in zmožnostih v odnos vloži svoj delež, da se odnos gradi in je v zadovoljstvo obeh.

Mislim, da imate ženske nekakšen naravni dar za zglajevanje takih finančnih razlik. Tudi po firmah opažam, da je recimo v nabavi odstotek žensk običajno precej višji kot npr. v prodaji. Ali gre za naključje ali posledico izkoriščanja naravne danosti, je to lahko stvar poglobljene debate. 🙂

Zakaj takšno nezaupanje ?
Kaj pa, če partner želi svoj denar deliti s tabo ?
V odnosu, kjer prevladuje ljubezen, je to povsem logično, da si oba delita stvari, da se potem lahko oba imata fajn.
Saj je to smisel samega odnosa, da vsak po svojih močeh in zmožnostih v odnos vloži svoj delež, da se odnos gradi in je v zadovoljstvo obeh.[/quote]

To ni nezaupanje. Sej…ti niti ne znam povedati kaj je.
Celo življenje sem naučena, da se pokrivam s tolk deke, kolker je dolga….in grem smučat tja, kamor
si lahko privoščim. Če grem nad ta standard (in povrhu še na račun koga drugega) se ne počutim dobro.
Pamet pravi tako, kot ti, občutek je pa slab.
Ja, sej sem jezna nase :-))

Mislim, da imate ženske nekakšen naravni dar za zglajevanje takih finančnih razlik. Tudi po firmah opažam, da je recimo v nabavi odstotek žensk običajno precej višji kot npr. v prodaji. Ali gre za naključje ali posledico izkoriščanja naravne danosti, je to lahko stvar poglobljene debate. :-)[/quote]

A bejž no :-))))
A jo poglobiva?

Dobro, če dan prej nekoga spoznaš je tale reč res malce zoprna. Ampak v nekem partnerskem odnosu, ki ga oba vidita kot zelo živega tudi v prihodnosti, pa ne vidim problema.