OCenjevanje v šoli (in fakulteti)

Pisni izpit pri obeh isti procent (na obkroževanje), sledil je ustni izpit, ona je znala nekje 30% vprašanega, jaz sem znal 90% vprašanega in mnogokrat sem še odgovoril kar ona ni znala.

Na koncu obema ista ocena, pa ona niti osnov ni znala. V čem je smisel ustnih izpitov, če znaš ali ne znaš, ko dobiš isto? To potem ni motivacije za naprej. Bila je izpraševalka ženska. Moški izpraševalci eni tudi za 2 oceni dvignejo ali spustijo, kar se mi zdi bolj pošteno, saj če je pisni in ustni naj bi bil pisni izdelek 50% in ustni izdelek 50% ocene.

Kakšno oceno je dobila kolegica nima s tabo nobene veze. Ja, je dobila isto, kaj zdaj?
A si se naučil tako, da če te čez pol leta profesor naključno vpraša to snov, da boš znal odgovorit? A si od predmeta odnesel toliko, da ti bo v življenju koristlo? A je tvoj cilj it na magisterij/doktorat, kjer bo snov/ocena tega predmeta pomembna? Skratka – čisto vse drugo je bolj pomembno kot to, da je kolegica dobila isto oceno.
Je pa splošno znano, da večina univerzitetnih profesorjev nima pravih profesorskih veščin. So strokovnjaki na svojem področju, ja, pedagogov je pa za vzorec. Je dotična profesorica pač pristranska. Sem jih imela en kup – ženske profesorice, pri katerih so ženske komaj izdelovale, moške profesorje, ki so odkrito sovražli ženske, ženske profesorice, ki so sovražile moške in moške profesorje, ki niso prenesli moških.
Skratka – ne ukvarjaj se z drugimi. Študiraj zase, dobivaj ocene zase, na kakšen način do njih pridejo drugi pa ni tvoja stvar. Manj ko se boš sekiral, boljš bo zate.