Obupana zaradi OŠ
Žalostno je to, da je v OŠ nenormalno ogromno snovi, ki jo za odlično obvladata dva najbolj inteligentna v razredu.Potem je pet takih, ki znajo za prav dobro oceno, deset je takih, ki znajo za dobro, ostali pa capljajo in se matrajo.
Osnovna šola ni drugega, kot en dolgočasen teoretičen dril.In kdor je teoretik, mu gre super.
Samo kaj, ko se v življenju ti teoretiki ne znajo obrniti.Največkrat je tako.
Poznam fanta, ki je bil vsa leta v OŠ odličen.Gimnazije ni končal.Kaj zdaj počne, ne vem, upam, da se je našel .
Ne, to ni šolski sistem, to so STARSI. Oni onemogočajo vpis otroka v ustrezen progrsm. in ja, to je zloraba otroka in ja, je zrelo tudi za prijavo. kot je ena prej napisala – a 7 let mučenja ni dovolj? Mogoče niste opazili, ampak mama je zelo tipična tudi v tem pogovoru tu, odgovarja le na sebi všečne komentarje, vse ostale pa gladko ignorira. Verjetno je tako tudi v šoli. Vsi ki ne trobijo vstric z njo, so slabi učitelji in se z njimi sploh bi vredno pogovarjati.
Na eni lastovki ni za graditi hiše. Starši opp se pogosto “obesite” ravno na te neke milijonte izjemne in upate v čudežni preobrat, ko bo otrok kar naenkrat zablestel, naredil maturo in postal inženir strojništva.
Draga mama, delam na tem področju in poznam mnogo, mnogo več tistih zgodb, kjer so otroci preforsirani, znervirani, napsihirani, nemalokrat s hudimi psihiatričnimi težavami kot posledico vsega hudega, kar morajo pretrpeti v neustreznem programu, ker mu “starši želijo dati možnost”. Pa saj se strinjam, dajmo možnost, 1, 2 razred, ampak če ne gre, ne gre. Če otrok joka, kaže stiske, mu je hudo, dela bistveno več kot drugi otroci, če mu mora ob tem stati v opori cela razširjena družina, če se vsi sekirate, ne zmorete, obupujete…. pa dajte si že enkrat dopovedat, da ima sin znižane sposobnosti. In da čudeža tu ni pričakovati. Znižane sposobnosti so znižane sposobnosti (saj je bil na kakem psih.testu, kaj so ugotovili?). In te ne bodo kar izginile. Ne bodo. Tudi jaz ne morem postati astrofizik, žal nisem dovolj spodobna za to. Vaš sin pa ni sposoben izdelati (niti s izdatno pomočjo kot kaže) redno OŠ. Saj se strinjam tisto z balastom. Ampak povprečen otrok in celo tisti z malo znižanimi sposobnostmi, so to sposobni predelati in dobiti vsaj 2. SPloh če imajo pomoč v šoli in doma. Pa ne ob vsem tem delu kot ga sama opisuješ.
Mama, misli na sina. Ne nase in se vprašaj. Kako vse to vpliva nanj? Se res tako dobro počuti, če dela cele dni za šolo, če morate vsi delati z njim, da dobi tisto ubogo dvojko, misliš, da ima dobro samopodobo, da je samozavesten, da je zadovoljen s tistimi pošenkanimi dvojkami? Saj sam vidi, da ne zmore. Ampak a veš, zakaj se še naprej muči? Ker želi osrečiti svoje starše. Ker noče, da so žalostni, ker imajo “nesposobnega sina”. Zaradi vaju to dela. On ne more biti srečen v tem. Bi bila ti?
Ne gre. Prepiši ga. In ne čakaj na to, da se najde nek učitelj, ki se mu bo zdelo že vse preneumno in bo rekel, da kar je zadosti, je pa zadosti. Ker sicer bo samo vedno slabše. Na vsaki OŠPP ti znajo povedati, kako je z otroki, ki iz rednih šol pridejo v 6, 7 ali 8 razredi v njihovo šolo. Najprej jih 1 leto “skupaj spravljajo”, da otrok sploh ugotovi, da je čisto ok tak ko je, da je tudi on uspešen, da je dober, da je super, potem pa se šele začne delo. KJer pa moramo iti skoraj nazaj na osnove, ker so te otroke spuščali in spuščali n spuščali… otrok pa se ni naučil temeljev.
Otrok bo tudi iz OŠPP lahko nadaljeval na srednji šoli. Najprej na nićji poklicni (2 leti). če bo tu uspešen, nadaljuje na 3-letni poklicni, če bi bil pa tudi tu uspešen, pa gre lahko tudi naprej. AMpak teh praktično ni.
Ubogi otrok. Le to lahko rečem.
[/quote]
Se strinjam z vsako besedo.
Mislim, da so tu starši za psihologa…
Kot mami se mi zdi nedopustno, da bi morali otroci delati za šolo vse dneve, tudi vikende!
Brez počitka ni učinkovitega dela in učenja!
Otrok mora imeti poleg šolskega dela čas in energijo še za druga zanimanja. Prav tako mora lenariti!
In zelo zelo velika razlika je med tem, ali se otrok bori za pozitivno ali za odlično oceno!
[/quote]
Tudi meni se zdi nedopustno, a tako je zadnja leta na večini osnovnih šol. Ne vem, koliko so stari tvoji otroci, če so že v srednji šoli, potem zanje takrat osnovna šola še ni bila tako zahtevna, kot je trenutno. V nekaj letih se je občutno spremenilo.
Tudi meni se zdi nedopustno, a tako je zadnja leta na večini osnovnih šol. Ne vem, koliko so stari tvoji otroci, če so že v srednji šoli, potem zanje takrat osnovna šola še ni bila tako zahtevna, kot je trenutno. V nekaj letih se je občutno spremenilo.
[/quote]
Ne, so srednje šole še ‘nismo prišli’.
Da se vsebine vsako leto bolj polnijo, imam priložnost sproti spremljati. Posledično tudi zmanjšujem pričakovanja, kaj bi naj v šoli dosegel. Prav tako omejujemo količino obšolskih dejavnosti. In skrbimo, da šola ni edina stvar, okoli katere se naše življenje vrti.
Preutrujen otrok ne more osvojiti niti tistega, kar ga drugače zanima in pritegne, kaj šele vsega ostalega ‘nujnega zla’. Če mu že v OŠ vzamemo veselje do učenja in samospoštovanje, je to zelo slaba popotnica za nadaljnje izobraževanje, še bolj pa za kariero, pa naj bo to ali obrtnik ali vrhunski znanstvenik.
Ne, so srednje šole še ‘nismo prišli’.
Da se vsebine vsako leto bolj polnijo, imam priložnost sproti spremljati. Posledično tudi zmanjšujem pričakovanja, kaj bi naj v šoli dosegel. Prav tako omejujemo količino obšolskih dejavnosti. In skrbimo, da šola ni edina stvar, okoli katere se naše življenje vrti.
Preutrujen otrok ne more osvojiti niti tistega, kar ga drugače zanima in pritegne, kaj šele vsega ostalega ‘nujnega zla’. Če mu že v OŠ vzamemo veselje do učenja in samospoštovanje, je to zelo slaba popotnica za nadaljnje izobraževanje, še bolj pa za kariero, pa naj bo to ali obrtnik ali vrhunski znanstvenik.
[/quote]
Strinjam se, da je slaba popotnica, če se otroku vzame veselje do učenja že v oš, po drugi strani pa razmišljam, če jih ne bom spodbujala, da se maksimalno potrudijo, bodo ocene slabše in bo to tudi vplivalo na samozavest. Hkrati pa bo snov slabše predelana, kar bo slabo tudi za naprej in to je začaran krog.
Jaz, ko vidim, da je vsega preveč, napišem otroku opravičilo, da tega in tega ne bo naredil. Jaz bi učiteljici 5. predmeta lepo napisala datum, kdaj bo lahko vprašan otrok in to je to. Lepo napiši, da otrok ne zmore vsega in če hoče videti znanje, se naj drži datuma, sicer pa pač ne. Saj v šoli vedo, da ima prilagoditve.
Za vse ostale pa, kdor nima izkušenj z otrokom, ki ima težave, ne ve, kaj in kako je v šoli. Program v osnovni šoli je več kot obup. Recimo imam petega otroka v drugem razredu. To, kar dela peti, nikoli nobeden ni delal. Že v prvem razredu smo dobili A4 format z vprašanji, kaj se mora otrok naučiti. Seveda imamo to tudi letos. Povsod tako hitijo z branjem, pisanjem, da je obup! Naš ima nekaj težav z branjem in pisanjem. In še slovensko ne zna dobro brati, a morajo že tudi pri angleščlini brati. Ker so angleščino zdaj tlačili že v drugi razred. Povejte mi, kje je pamet????
Še dobro računat ne znajo, zdaj se že grejo množenje in delenje. Če otroku kjerkoli malo šepa, pogori. ni možnosti, da spelje normalno.
Prešolanje je spet druga tema. Jaz sem iemla sina. S prilagoditvami zaradi disleksije, ADD-ja. V šoli so mi skoz govorili, da nikoli ne bo naredil, da je vse katastrofa, da nič ne bo iz otroka. Sem iskala šolo s prilagojenim programom. Ta ga je stestiral psiholog in ugotovil, da je fant zelo brihten. Ima težave z pisanjem, branjem, sicer pa so bile njegove besede te: Jaz bi bil zelo vesel, če bi bil tako nadarjen kot je on.
Rekel je, da bi zelo nazadoval, če bi se prešolal in nadlajeval, da pomanjkljaje, ki jih ima, mora šola zrihtati.
Prvih nekaj ledt smo se matrali in delali z njemu kot blesavi. Potem je fant vzel šolo v svoje roke. končal OŠ brez težav. Je padla kdaj enka. Ampak je vse spravil na koncu na 2.
Zdaj je na 4 letni srednji šoli. Dela z levo roko. A po vaših zapisih, bi se moral tudi moj sin prešolati.
In še to, sedmi razred je težji od 8. in 9.. Tako pravijo trije moji otroci, ki so že šli čez vse te razrede.
Imam 21 letno hči in 12 letno.
Kaj naj rečem glede šole, katastrofa, za znoret, če pri 21. letnici nismo niti vedeli kaj pravzaprav jemljejo v 7. razredu, sedaj točno vemo kaj. Groza, če primerjam teste in preizkuse, ljubi bog, kakšna razlika. Tamala se bori za 4, tavelika je dobivala 5 brez problema. Zakaj je tako, zakaj to starši dopustimo, zakaj dopustijo učitelji.
Naj dodam še, da je tamala brihtnejša od večje, vsaj kar se letne primerjave tiče in da je tamala že psihično uničena napram večje!
V razredu sta 2 odlična (oba imasta zasebne tutorje, ki ju tedensko inštruirajo) dva res brihtna sta na prav dobrem, ostalo je tam tam, in ko se pogovarjam s starši, imamo vsi iste probleme, preobremenjene otroke, mi preobremenjeni, šola preobremenjena………naredi pa nihče nič!
Še jaz se bom pridružila debati.
Moj sin je popolnoma enakem položaju. Tudi jaz z njim delam od prvega razreda. In tudi jaz ugotavljam, da obstajajo učitelji, ki se trudijo s takimi otroki in obstajajo taki, ki nad otroki s pp izvajajo psihični mobing. Zakaj? Ker se jim ne da, ker nimajo potrebnega znanja ali enostavno ker so primitivni in jih briga za otroke.
Ne zavedajo se kakšne težave imajo otroci s primanjkljaji priti do uspeha in jim to veselje zbijejo v kali.
Jaz sem zgrožena, kaj vse se dogaja našim otrokom po šolah. Dostikrat ne moremo nič, ker se kljub dogovorom ne spremeni nič.
Ker pa imajo škarje in platno in se starši po večini ne upamo iti proti posameznim učiteljem, da ne bi otrok dobil še več sovražnikov med učitelji, se zadeve rešujejo zelo počasi.
Danes sem brala o anonimnih pritožbah čez učitelje. Hočejo, da se jih na inšpekciji ne bi obravnavalo. Sramota.
Šolski sistem zahteva korenito prenovo, vse take psihote, ki uničujejo otroke, pa spravit tja, kamor jim je mesto.
In ena oseba tu pošilja otroke s primanjkljaji na posebne šole. Zakaj neki? Saj niso neumni, le določene stvari jim ne gredo najbolje. Pri drugih s o genijalci. Z malo več truda lahko ujamejo vse. Samo učitelji morajo znati spodbujati take otroke, ne pa jih zatirati.
Kaj pa je narobe s šolami s prilagojenim programom? In zakaj se jih tako bojiš, da demoniziraš vse učitelje, šolski sistem in maltretiraš lastnega otroka? Priznaj si, da imaš v tej zgodbi (tako kot tudi avtorica) največ problemov ravno ti – in to sama s sabo in svojimi predsodki.
Očitno imaš otroka na tej šoli, ko jo tako zagovarjaš. Ali pa si tam učiteljica.
Danes je svet tak, da se moraš pač potruditi. Da se na pamet naučiš taužent neumnih podatkov, ki ti ne bodo nikoli prišli prav. Čez 10 let polovico poklicev ne bo več takih, kot so sedaj. Morda bodo ravno otroci s pp tisti, ki jim bo nov sistem pasal, pa jim to piflanje neumnosti ne.
V bodoče boš moral kaj znat, ne se svaljkat po Ju celo življenje in ti otroci, npr dislektiki ,ki so spretni na vseh sortah področji razen pri pisanju, bodo briljantni. In zdaj naj gredo v posebno šolo, da jih še pisat ne bodo naučili. Da bodo imeli samozavest na nivoju hrčkovega rova. Malo morgen.
Kaj pa je narobe s šolami s prilagojenim programom? In zakaj se jih tako bojiš, da demoniziraš vse učitelje, šolski sistem in maltretiraš lastnega otroka? Priznaj si, da imaš v tej zgodbi (tako kot tudi avtorica) največ problemov ravno ti – in to sama s sabo in svojimi predsodki.
[/quote]
Najprej otroci z manjkom na določenem učnem področju niso enaki otrokom, ki imajo zaostanke v razvoju. Otrokom z manjkom se samo ojača šibko področje z pripomočki, recimo kot slabovoidnemu se dajo očala.
Kaj konkretno mene moti pri učiteljih je, da govorijo o nevzdržnem sistemu, ki je vzrok vsega hudega, ukrenejo pa nič! Kaj mi pomaga, da učitelji na vseh sestankih poudarjajo, da so učni načrti prenatrpani, da naj pomagamo otrokom, ker v šoli več ne zmorejo…….ukrenejo pa nič, štrajkojo pa za večje plače, a potem bo sistem naenkrat vzdržen?
Torej, da pa je s sistemom nekaj hudo narobe, pa čivkajo že vrabci na drevesu. Prva moja hči uspešno študira farmacijo, v OŠ je bila med tistimi, ki ni bila lih uiber odličnjakinja. Tamala, pa se z veliko višjim nivojem znanja bori za 4.
In še to, vedno več otrok se zateka po psihično pomoč, vedno več je depresivnih, kaj misliš zakaj?
Ponavljam.
Starši, ki se z vsemi štirimi branijo OŠPP, ob tem pa dolga leta maltretirajo lastnega otroka, mu s tem zbijajo samozavest, ga pri tem oropajo otroštva, mu delajo nepopravljivo škodo s tem ko mu rišejo sovražen in krut svet za katerega je otrok nesposoben in neprilagojen – ja, taki starši imajo velike probleme sami s seboj in rabijo psihološko pomoč. Zase.
Najprej otroci z manjkom na določenem učnem področju niso enaki otrokom, ki imajo zaostanke v razvoju. Otrokom z manjkom se samo ojača šibko področje z pripomočki, recimo kot slabovoidnemu se dajo očala.
Kaj konkretno mene moti pri učiteljih je, da govorijo o nevzdržnem sistemu, ki je vzrok vsega hudega, ukrenejo pa nič! Kaj mi pomaga, da učitelji na vseh sestankih poudarjajo, da so učni načrti prenatrpani, da naj pomagamo otrokom, ker v šoli več ne zmorejo…….ukrenejo pa nič, štrajkojo pa za večje plače, a potem bo sistem naenkrat vzdržen?
Torej, da pa je s sistemom nekaj hudo narobe, pa čivkajo že vrabci na drevesu. Prva moja hči uspešno študira farmacijo, v OŠ je bila med tistimi, ki ni bila lih uiber odličnjakinja. Tamala, pa se z veliko višjim nivojem znanja bori za 4.
In še to, vedno več otrok se zateka po psihično pomoč, vedno več je depresivnih, kaj misliš zakaj?
[/quote]
Če otrok rabi psihološko pomoč ali je depresiven, je to predvsem “zasluga” staršev. Tudi takih, ki želijo sistem (OŠ) in otroka prilagoditi lastnim predsodkom.
Mimogrede, tudi otrok, ki zaključi OŠPP se lahko vpiše v srednjo šolo in jo uspešno zaključi.
V čem je problem?
Žalostno…
Če otrok rabi psihološko pomoč ali je depresiven, je to predvsem “zasluga” staršev. Tudi takih, ki želijo sistem (OŠ) in otroka prilagoditi lastnim predsodkom.
Mimogrede, tudi otrok, ki zaključi OŠPP se lahko vpiše v srednjo šolo in jo uspešno zaključi.
V čem je problem?
Žalostno…
[/quote]
Seveda, to bo! starši so krivi. Kot vedno.
Kje spiš, da te ne ukradejo, ko si tako pameten?
Seveda, to bo! starši so krivi. Kot vedno.
Kje spiš, da te ne ukradejo, ko si tako pameten?
[/quote]
Take kot si ti bi vpisal na FMF in jim zabičal, da jo morajo obvezno zdelat.
Pa naj se matrajo 25 ur na dan…
Najprej otroci z manjkom na določenem učnem področju niso enaki otrokom, ki imajo zaostanke v razvoju. Otrokom z manjkom se samo ojača šibko področje z pripomočki, recimo kot slabovoidnemu se dajo očala.
Kaj konkretno mene moti pri učiteljih je, da govorijo o nevzdržnem sistemu, ki je vzrok vsega hudega, ukrenejo pa nič! Kaj mi pomaga, da učitelji na vseh sestankih poudarjajo, da so učni načrti prenatrpani, da naj pomagamo otrokom, ker v šoli več ne zmorejo…….ukrenejo pa nič, štrajkojo pa za večje plače, a potem bo sistem naenkrat vzdržen?
Torej, da pa je s sistemom nekaj hudo narobe, pa čivkajo že vrabci na drevesu. Prva moja hči uspešno študira farmacijo, v OŠ je bila med tistimi, ki ni bila lih uiber odličnjakinja. Tamala, pa se z veliko višjim nivojem znanja bori za 4.
In še to, vedno več otrok se zateka po psihično pomoč, vedno več je depresivnih, kaj misliš zakaj?
[/quote]
Kako pa veš, da se učitelji ne upirajo, pritožujejo?
A naj poleg vsega vedno večjega nepotrebnega dela, ki jim ga nalaga sistem (in strokovnjaki), še vsakemu staršu in radovednežu posebej polagajo račune?
Tako kot so z balastom preobremenjeni otroci, so še bolj zasuti z njim učitelji, saj jim vedno manj časa ostaja za kvalitetno delo z otroki, vedno več pa imajo dodatnega dela.
In za povrh seveda še vsak starš skoraj zahteva, da bo učitelj znal prepoznati cel kup odklonov od ‘normalnega’ in jih znati pravilno upoštevati po najnovejših pristopih, ki jih še tudi specialni pedagogi ne poznajo.
Ampak seveda nas večina vidi, da je sosedov učiteljev avto parkiran doma ob 12. uri, da ima pol leta počitnic in da tako ali tako ne obvlada horde otrok, ampak jih muči z nepravičnimi ocenami.
Pri meni je razlike med otroki samo 5 in 6 let, pa tudi vem, da za starejšega skoraj nismo vedeli, kaj jemljejo v zadnji triadi, čeprav je imel odločbo. Za mlajša vem oziroma moram vedeti čisto vse. 🙁
[/quote]
Tudi moja dva sta razlike 5 let in pri nobenem nisem vedela (ne vem), kaj so obravnavali. Mlajsi je v 6. Dejstvo je, da nekateri starsi hodijo v solo skupaj z otrokom, se z njim ucijo, ker MORA imeti 4. ali 5. Ne dojamejo, da je skoraj na prvem mestu samostojnost in odgovornost otroka. Ne sprejmejo, da ne morejo imeti vsi samo 5. Kot, da je bilo v nasih casih tako. Ce otok s tezavo dobiva 5 in 4 pac ni za gimnazijo in pika. Seveda je prav, da pomagamo otroku s primanjkljaji. Prav tako je prav, da to razume tudi ucitelj, ki mora upostevati prilagoditve, ki jih ucenec ne sme izkoriscati.
Faktografskega ucenja je bilo vcasih vec, kar je normalno saj ni bilo inretneta. Ce pogledamo samo zgodovino, koliko letnic smo morali vedeti mi in koliko jih morajo sedaj, je bistvena razlika, sedaj morajo vedeti veliko manj.
Naš je šestošolec in je letos prvič naletel na dve učiteljici, ki sta namenoma ignorirali odločbo in IP. Z eno smo rešili kar hitro, samo kopiran IP sem ji nesla na govorilno uro in je priznala, da IPja niti pogledala ni.
Z drugo pa je druga pesem. Obrnila sem se na Zavod za šolstvo (to je pač organ, ki izdaja odločbo) in tam so rekli, da naj jo nemudoma prijavimo šolskemu inšpektoratu (njene kršitve v odnosu do sina do bile evidentne, vse imam tudi evidentirano) . Ker se mi je to zdel vseeno prehud ukrep, sva z možem šla najprej do ravnatelja. Ta je potem ukrepal. Posledica: zdaj ta osebek (ki si nedvomno hrani svoj lasten ubogi ego na teh otrocih) kobajagi upošteva recimo napovedano spraševanje, ampak se izživlja drugače. Na primer: poleg ostalih težav pač naš sin jeclja, in namesto, da bi mu pustila, da pač odgovori, kakor lahko in zna (in pet let v OŠ to ni bil problem, tudi pri ostalih predmetih ni težava), ga pred celim razredom sramoti, da ona nima časa poslušati njegovega blebetanja, da je nesposoben, da ga ne more gledati. To je zdaj preraslo v fazo, ko bomo te izpade vseeno morali prijaviti šolskemu inšpektoratu. K temu naju z možem nagovarjajo tudi starši sošolcev – otroci namreč o takem ravnanju te učiteljice zgroženo povedo doma, starši pa kličejo naju. Sina je pa tako sram, da kljub temu, da imamo z njim res dobre odnose, niti ne želi več o tem doma povedati (tako ga prizadene, da noče doma še enkrat tega podoživljati). Naj še omenim, da je ta ženska namestnica ravnatelja.
Tudi moja dva sta razlike 5 let in pri nobenem nisem vedela (ne vem), kaj so obravnavali. Mlajsi je v 6. Dejstvo je, da nekateri starsi hodijo v solo skupaj z otrokom, se z njim ucijo, ker MORA imeti 4. ali 5. Ne dojamejo, da je skoraj na prvem mestu samostojnost in odgovornost otroka. Ne sprejmejo, da ne morejo imeti vsi samo 5. Kot, da je bilo v nasih casih tako. Ce otok s tezavo dobiva 5 in 4 pac ni za gimnazijo in pika. Seveda je prav, da pomagamo otroku s primanjkljaji. Prav tako je prav, da to razume tudi ucitelj, ki mora upostevati prilagoditve, ki jih ucenec ne sme izkoriscati.
Faktografskega ucenja je bilo vcasih vec, kar je normalno saj ni bilo inretneta. Ce pogledamo samo zgodovino, koliko letnic smo morali vedeti mi in koliko jih morajo sedaj, je bistvena razlika, sedaj morajo vedeti veliko manj.
[/quote]
Snovi je definitivno več. In še tisto o pomaganju, še sama si napisala, da pomagaš, da sprašuješ pred preverjanji…..kako torej ne več kaj obravnavajo, pa še učiteljica si?
Forum je zaprt za komentiranje.