Obupana zaradi OŠ
Ni res. Če sem sama pomislila tako kot vi, me je celotni njegov tim prepričeval (logoped, spec.pedagog v vrtcu, psiholog, razvojna) naj ne dramatiziram in da otrok ob pomoči lepo napreduje. Največji problem je zaradi preobsežne snovi (kup balasta) in nerazumevanja določenih učiteljic. Veliko vprašanj se da tako prilagodit, da ti otrok lahko vseeno pokaže da se je nekaj naučil, če pa se lovi na neznanju ali še huje na nerazumevanju potem pa je tako kot je pri nas. Določenim cvetkam je moj otrok odveč in bi ga rade po hitrem postopku odpikale, kot da želijo da vsi skupaj obupamo.
[/quote]
Napisala si največjo pomanjkljivost našega osnovnošolskega sistema:” Največji problem je zaradi preobsežne snovi (kup balasta) in nerazumevanja določenih učiteljic. Veliko vprašanj se da tako prilagodit, da ti otrok lahko vseeno pokaže da se je nekaj naučil, če pa se lovi na neznanju ali še huje na nerazumevanju potem pa je tako kot je pri nas“
Mi nimamo takih problemov kot vi, ampak opažam pa isto. Držim pesti, da pregurate. Glede nasveta za 5 ocenjevanj – jaz bi otroka za določena ocenjevanja pustila doma in tako dosegla, da ima npr. 3 ocenjevanj namesto 5. Pa še 3 ocenjevanja v istem tednu se mi zdi čisto preveč!
Nobeno leto še nisem dobila kopije programa. Prilagoditev pri ocenjevanju nismo nikoli omenjali, ima podaljšan čas pisanja in napovedana spraševanja, pa še tu so določene učiteljice, ki se najraje tega ne bi držale. Z razredničarko sodelujemo ok, a imam občutek da bi se vseeno rada distancirala od vsega tega. Specialne so tri, pa menjava kao ni možna. Eno leto, ko je bila naša na porodniški smo imeli drugo in smo zelo dobro sodelovali. Videla sem da ji ni vseeno za našega poba. Ravnatelj je spet zgodba zase. Se hudo ščitijo med seboj. Skratka zato pa obupujem.
[/quote]
Program DSP morate dobiti v roke. Januarja bo polletna evalvacija in ga takrat zahtevajte.
Saj ga podpišete in vam pripada.
Vsi učitelji se morajo držati prilagoditev. Prav tako lahko zahtevate za januar pisni razpored ocenjevanja, ki ga naredi razredničarka ali specialna pedagoginja in se ga morajo držati, da ne bo fant preveč obremenjen.
Kar se pa tiče določenih predmetov, minimalne standarde bo moral doseči za pozitivno oceno.
Osnovna šola ni lahka, je težja kot marsikateri poklicni program. Z uvedbo obveznega drugega tujega jezika pa bo za določene učence še hujše.
Hvala za vzpodbudne besede. Slišala sem že takšne zgodbe in samo upam lahko da bodo tudi za nas enkrat prišli manj stresni dnevi. O prepisu šole razmišljam samo pod pogojem da ne izdela tega razreda, kajti v svojem razredu se dobro počuti, sošolci ga imajo radi, v športu ki ga trenira uživa, skratka veliko plusov. Kljub pretočenim solzam mi še nikoli zjutraj ni rekel da ne bi šel v šolo, a to da ga tako goreče bodrim meni jemlje energijo, predvsem pa se mi dogaja da zadnje čase delam v službi zaradi tovrstnega stresa napake. tega pa si ne morem privoščit. Seveda sem vesela da mu veliko pomaga tudi starejši brat, pa čeprav ima svojega učenja na fakulteti veliko. Hvala bogu sta res povezana in se razumeta ne da bi se kregala.
[/quote]
Na eni lastovki ni za graditi hiše. Starši opp se pogosto “obesite” ravno na te neke milijonte izjemne in upate v čudežni preobrat, ko bo otrok kar naenkrat zablestel, naredil maturo in postal inženir strojništva.
Draga mama, delam na tem področju in poznam mnogo, mnogo več tistih zgodb, kjer so otroci preforsirani, znervirani, napsihirani, nemalokrat s hudimi psihiatričnimi težavami kot posledico vsega hudega, kar morajo pretrpeti v neustreznem programu, ker mu “starši želijo dati možnost”. Pa saj se strinjam, dajmo možnost, 1, 2 razred, ampak če ne gre, ne gre. Če otrok joka, kaže stiske, mu je hudo, dela bistveno več kot drugi otroci, če mu mora ob tem stati v opori cela razširjena družina, če se vsi sekirate, ne zmorete, obupujete…. pa dajte si že enkrat dopovedat, da ima sin znižane sposobnosti. In da čudeža tu ni pričakovati. Znižane sposobnosti so znižane sposobnosti (saj je bil na kakem psih.testu, kaj so ugotovili?). In te ne bodo kar izginile. Ne bodo. Tudi jaz ne morem postati astrofizik, žal nisem dovolj spodobna za to. Vaš sin pa ni sposoben izdelati (niti s izdatno pomočjo kot kaže) redno OŠ. Saj se strinjam tisto z balastom. Ampak povprečen otrok in celo tisti z malo znižanimi sposobnostmi, so to sposobni predelati in dobiti vsaj 2. SPloh če imajo pomoč v šoli in doma. Pa ne ob vsem tem delu kot ga sama opisuješ.
Mama, misli na sina. Ne nase in se vprašaj. Kako vse to vpliva nanj? Se res tako dobro počuti, če dela cele dni za šolo, če morate vsi delati z njim, da dobi tisto ubogo dvojko, misliš, da ima dobro samopodobo, da je samozavesten, da je zadovoljen s tistimi pošenkanimi dvojkami? Saj sam vidi, da ne zmore. Ampak a veš, zakaj se še naprej muči? Ker želi osrečiti svoje starše. Ker noče, da so žalostni, ker imajo “nesposobnega sina”. Zaradi vaju to dela. On ne more biti srečen v tem. Bi bila ti?
Ne gre. Prepiši ga. In ne čakaj na to, da se najde nek učitelj, ki se mu bo zdelo že vse preneumno in bo rekel, da kar je zadosti, je pa zadosti. Ker sicer bo samo vedno slabše. Na vsaki OŠPP ti znajo povedati, kako je z otroki, ki iz rednih šol pridejo v 6, 7 ali 8 razredi v njihovo šolo. Najprej jih 1 leto “skupaj spravljajo”, da otrok sploh ugotovi, da je čisto ok tak ko je, da je tudi on uspešen, da je dober, da je super, potem pa se šele začne delo. KJer pa moramo iti skoraj nazaj na osnove, ker so te otroke spuščali in spuščali n spuščali… otrok pa se ni naučil temeljev.
Otrok bo tudi iz OŠPP lahko nadaljeval na srednji šoli. Najprej na nićji poklicni (2 leti). če bo tu uspešen, nadaljuje na 3-letni poklicni, če bi bil pa tudi tu uspešen, pa gre lahko tudi naprej. AMpak teh praktično ni.
Ubogi otrok. Le to lahko rečem.
Na eni lastovki ni za graditi hiše. Starši opp se pogosto “obesite” ravno na te neke milijonte izjemne in upate v čudežni preobrat, ko bo otrok kar naenkrat zablestel, naredil maturo in postal inženir strojništva.
Draga mama, delam na tem področju in poznam mnogo, mnogo več tistih zgodb, kjer so otroci preforsirani, znervirani, napsihirani, nemalokrat s hudimi psihiatričnimi težavami kot posledico vsega hudega, kar morajo pretrpeti v neustreznem programu, ker mu “starši želijo dati možnost”. Pa saj se strinjam, dajmo možnost, 1, 2 razred, ampak če ne gre, ne gre. Če otrok joka, kaže stiske, mu je hudo, dela bistveno več kot drugi otroci, če mu mora ob tem stati v opori cela razširjena družina, če se vsi sekirate, ne zmorete, obupujete…. pa dajte si že enkrat dopovedat, da ima sin znižane sposobnosti. In da čudeža tu ni pričakovati. Znižane sposobnosti so znižane sposobnosti (saj je bil na kakem psih.testu, kaj so ugotovili?). In te ne bodo kar izginile. Ne bodo. Tudi jaz ne morem postati astrofizik, žal nisem dovolj spodobna za to. Vaš sin pa ni sposoben izdelati (niti s izdatno pomočjo kot kaže) redno OŠ. Saj se strinjam tisto z balastom. Ampak povprečen otrok in celo tisti z malo znižanimi sposobnostmi, so to sposobni predelati in dobiti vsaj 2. SPloh če imajo pomoč v šoli in doma. Pa ne ob vsem tem delu kot ga sama opisuješ.
Mama, misli na sina. Ne nase in se vprašaj. Kako vse to vpliva nanj? Se res tako dobro počuti, če dela cele dni za šolo, če morate vsi delati z njim, da dobi tisto ubogo dvojko, misliš, da ima dobro samopodobo, da je samozavesten, da je zadovoljen s tistimi pošenkanimi dvojkami? Saj sam vidi, da ne zmore. Ampak a veš, zakaj se še naprej muči? Ker želi osrečiti svoje starše. Ker noče, da so žalostni, ker imajo “nesposobnega sina”. Zaradi vaju to dela. On ne more biti srečen v tem. Bi bila ti?
Ne gre. Prepiši ga. In ne čakaj na to, da se najde nek učitelj, ki se mu bo zdelo že vse preneumno in bo rekel, da kar je zadosti, je pa zadosti. Ker sicer bo samo vedno slabše. Na vsaki OŠPP ti znajo povedati, kako je z otroki, ki iz rednih šol pridejo v 6, 7 ali 8 razredi v njihovo šolo. Najprej jih 1 leto “skupaj spravljajo”, da otrok sploh ugotovi, da je čisto ok tak ko je, da je tudi on uspešen, da je dober, da je super, potem pa se šele začne delo. KJer pa moramo iti skoraj nazaj na osnove, ker so te otroke spuščali in spuščali n spuščali… otrok pa se ni naučil temeljev.
Otrok bo tudi iz OŠPP lahko nadaljeval na srednji šoli. Najprej na nićji poklicni (2 leti). če bo tu uspešen, nadaljuje na 3-letni poklicni, če bi bil pa tudi tu uspešen, pa gre lahko tudi naprej. AMpak teh praktično ni.
Ubogi otrok. Le to lahko rečem.
[/quote]
Ne pretiravaj! Otrok ima smolo z nekaterimi učitelji, ti bi ga pa dala v OŠPP? Vemo, da so med učitelji ogromne razlike, eni si prizadevajo otroka naučiti, drugi pa samo iščejo neznanje in napake ali pa so tako komot, da se nočejo niti malo prilagoditi.
Primera dotičnega otroka ne poznam, zato ne morem reči, kaj bi bilo zanj najbolje. Sama delam na OŠ s prilagojenim programom. Vidim otroke, ki bi bolj kot na prilagojen program bili ustrezni za posebni program, ampak zaradi ambicij staršev te požnosti sploh nimajo. Otroci se skupaj s starši učijo cele popoldneve, da spacajo skupaj za 2 (pri nas celo dobijo pozitivno, ker so minimalni standardi res nizki). Ampak ali je to fer do otroka? da ves čas doma, ko bi se lahko vsaj malo sprostil, se zabaval, počel stvari ki jih ima rad, se samo uči, uči, uči? Veste kakšen nepotreben stres to predstavlja otroku?
Ne poznam vašega otroka, zato ne morem soditi kateri program je zanj primernejši, redni ali prilagojeni. Vem pa, da morajo učitelji pri spraševanju in pisnem ocenjevanju upoštevati minimalne standarde. Testi in vprašanja na ustnem ocenjevanju morajo biti sestavljeni tako, da otrok z znanjem minimalnih standardov osvoji zadostno oceno. Minimalne standarde imate objavljene na internetu. Če mislite, da se otroku dela krivica, da se standardi ne upoštevaj, se pritožite. Ampak imejte pred očimi predvsem koristi otroka. Včasih (pa spet ni nujno da je to v vašem primeru), je najbolje malo popustiti pri zahtevah do otroka (učiti se cele popoldneve, za komaj pozitivno oceno), otroka prepisati na manj zahteven program, kjer se bo počutil uspešnega, popoldne pa bo lahko užival v stvareh, ki jih ima rad.
Program DSP morate dobiti v roke. Januarja bo polletna evalvacija in ga takrat zahtevajte.
Saj ga podpišete in vam pripada.
Vsi učitelji se morajo držati prilagoditev. Prav tako lahko zahtevate za januar pisni razpored ocenjevanja, ki ga naredi razredničarka ali specialna pedagoginja in se ga morajo držati, da ne bo fant preveč obremenjen.
Kar se pa tiče določenih predmetov, minimalne standarde bo moral doseči za pozitivno oceno.
Osnovna šola ni lahka, je težja kot marsikateri poklicni program. Z uvedbo obveznega drugega tujega jezika pa bo za določene učence še hujše.
[/quote]
Polletna evalvacija…prvič slišim 🙁
Sploh pa naš sestanek s spec.pedagoginjo izgleda tako, da mi ves čas našteva kako se mu ne da, ne kaj bi mi vsi skupaj lahko naredili da bi vsem skupaj bilo kar čimmanj stresno. Nič dobrega, vzpodbudnega. Vsakič isto kot da se mi to da poslušat in kot da svojega fanta ne poznam. Pa to da se mu glih nikol ne da ni res, danes delava že skoraj 5 ur z vmesnimi prekinitvami. Iščeva po atlasu, poslušava glasbo iz katere bo test, delava miselne vzorce…jaz pa si tako želim da bi si kdaj med vikendom lahko vzela kaj časa zase. No malo prej mi pove, da naslednji teden pišejo še 1 test, torej 3 teste + 1 spraševanje…bog vedi kaj še ne vem,
Ne spomnim se da bi napisala da se učiva vse popoldneve. je skoraj ne mogoče, ker ima fant skoraj vsak popoldan trening kamor hodi po svoji želji. Zdaj je obdobje ko je pisanja in spraševanja veliko, ampak saj to vemo, jezi me samo to da mu ta hip ena učiteljica noče prisluhnit, da je ona določila datum spraševanja brez da bi se mi strinjali, pa zagotovo ve da imajo na sporedu kup testov pa še kaj. Kolikor vem se konferenca zaključi konec januarja in ne sredi januarja. Včasih se ne uči popoldne, takrat sem huda ker bi lahko malo ponovil pa noče.
Ze en cas nazaj je bila tu tema z naslovom Mama, zakaj nimam casa za igro? Na dolgo napisano, argumentirano. Vi pa ste tipicen primer kako slovenske sole ubijajo vedozeljnost, ucljivost in predvem samozavest nasih otrok. Starsi bi se morali zdruziti in doseci spremembe, ker to je slo cez vse meje. Na Zavidu RS za solstvo pa le cuzajo denar ministrstva, od njih pa popolnoma nobene koristi. Zal vam pomagati ne znam, ker sem tudi sama kot mam v istem smornu, a v nizjem razredu… Nocem tega delat shojemu otroku, da ga mucim..jaz osebno bi ga verketno pustila ponavljat ali pa prepisala na privat solo, ce bi imela denar. Nobeden pa ne bo mojega otroko, ki je sicer visoko nadpovprecno inteligenten poteptal do podna. Pri nas doma ocene ne stejejo… Zaenkrat smo resili tako 🙂
Smo bili na istem in vem, kaj prestajate.
Z nekaterimi učitelji se ni dalo dogovoriti ničesar. Otrok jim je bil odveč in dejansko niso iskali znanja. Vprašanja, spraševanja in testi so bili kljub vem priporočilom, odločbi in narejenem programu v šoli večinoma enaki kot za vse ostale. Pa smo dolgo odlašali z odločbo. Morda predolgo.
Takoj, ko ni nečesa znal, so zaključili, da ne zna. Niti poskusili ga niso vprašati na drugačen način. Pa bi bilo velikokrat potrebno res zelo malo truda. Ali počakati par trenutkov. Ali vprašati na drugačen način. Ampak ne. Razredničarka se je nekaj časa še trudila, potem pa tudi ona ne več. Ostali učitelji so jo povozili. Spec. pedagoginja je naredila še več s.ranja. Bi bilo bolje brez nje. Ravnatelj? Le-ta je znal otroka samo nadreti.
Vsako stvar so učitelji negirali, oni niso bili nikoli za nič krivi, oni ne morejo delati izjem (ki so bile, mimogrede, dogovorjene), oni ne morejo to, ne morejo ono… Skratka nič. Nikoli pa niso znali povedati, kaj pa oni lahko (vsa čast 1-2 učiteljicama, ki sta to naredili). Za vse je bil vedno in edino kriv le otrok.
Minimalna znanja? Nekateri učitelji jih sploh niso znali oz. hoteli postaviti. Ali pa je bilo enako kot za vse ostale. Halo!!!! Da bi mu pomagali? Kje ste pa še to slišali. Kar starši naj se z njim učijo. Kot da mu ne bi že do sedaj pomagali mi in inštruktorji. Pa smo želeli le, da izdela razred, ne “odličnega” uspeha. Res poden.
Kljub neštetim govorilnim uram in sestankom v šoli, kjer so kvazi šolski strokovnjaki samo veliko govorili, pa nič naredili, se ni izboljšalo nič. Nihče od njih se ni postavil za otroka nasproti učiteljem.
Skratka, otroka so skoraj uničili in s to šolo imamo res grozno izkušnjo. In kot sem zvedela kasneje, nismo bili edini.
Seveda pa gre vsa pohvala tisim redkim izjemam, ki pa so želeli nekaj narediti, pa zaradi ostalih niso mogli.
Potem smo otroka prepisali na šolo, kjer imajo razumevanje zanj in otrok rad hodi v šolo in dobro mu gre. Brez inštruktorjev in pomoči staršev. Tu smo spet dobili malo zaupanja v strokovnjake in učitelje. Pa ni šola s prilagojenim programom. Seveda se še vedno kdaj kaj zaplete, vendar tukaj lahko to konstruktivno rešujemo in tudi rešimo.
Dejstvo je, da je način poučevanja v naših šolah napačen. Vse se dela po istem kalupu za vse enako. Ljudje pa smo različni. Na različne načine dojemamo stvari in v šoli bi morali uvajati različne pristope, tehnike in načine poučevanja, tako da bi to seglo do vsakega otroka. Mi pa vse po istem kopitu, ki utreza samo določenemu {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} otrok. Kaj pa ostali?
Že vidni, slušni, čutni, kinetični tip je znanstvena fantastika za učitelje (čeprav to enkrat celo obravnavajo – kakšna ironija), kaj šele vse ostalo. Kot da bi ribo učil plezati po drevesih kot je prikazano v enem videu v podobni temi tukaj malo nazaj. In v našem sistemu se sploh ne išče močnih strani otroka in ne gradi na njih. Išče se le neznanje in storilnost. In za božjo voljo, zakaj ne razvijajo močnih strani, ostale pa le toliko, kot je potrebno. Le zakaj bi moral biti otrok dober na prav vseh področjih. Takih pravzaprav ni. To je skregano z vsako logiko.
In ko otroci odrastejo, pridejo v službo, kjer se zahteva čisto drugačen način dela, kreativnost, iznajdljivost, projektno delo, samoiniciativa, razvi9janje močnih področij itd., itd. Vse, česar se v šoli ne naučijo. Šola je ostala v kameni dobi. Res žalostno.
Skratka, želim vam, da najdete ustrezno pot za vašega otroka in za vas. In prepišite ga na drugo šolo. Samo se prej dobro pozanimajte, koliko dejanske podpore nudijo otroku z odločbo. Srečno.
Se pravi, ti ZAHTEVAŠ dvojke, ne glede na to, ali tvoj otrok dejansko dosega minimalne standarde ali jih pri vsej pomoči ne. S tem si vse povedala.
Pa odpustiti vse učitelje, ki gledajo realno.
[/quote]
Zahtevati se nanaša na fanta in ne na učitelje, da smo si na jasnem. Se pravi od njega ne zahtevam veliko, ne grozim če bo slaba ocena, kar je danes pogosta lastnost staršev. Vse preveč zahtevajo od otrok lepe ocene, jaz recimo vem česa je moj sposoben, hkrati pa opažam kako je naravnan OŠ sistem.
Problem je:
država, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, državna sekretarka, šola, razredničarka učiteljica, specialna pedagoginja,………. mati.
na sredini je otrok.
Ker je narava dala kompetenco moškemu-očetu, da otroka vzgoji, da bo v življenju preživel, je tudi ta tema le logična posledica norosti naše družbe.
Avtorica, kar počneš sploh tvoje delo ni. Tukaj začni, pri sebi, če nočeš otroka uničiti kakor ti pišejo nekatere.
se popolnoma strinjam…žalostno kaj ste baredili otroku. Kje je tu socialna?
[/quote]
Socialna nima nič pri tem.Če v šoli vidijo, da res ne gre, sami predlagajo staršem prepis na šolo s prilagojenim programom.Sicer je pa osnovna šola itak najbolj obupna.Če bi imela jaz danes še enkrat majhne moje otroke, jih dam na kako drugo šolo.Na waldorfsko mogoče.
Sicer si pa preberite mnenje učiteljice Barbare Gros , ki govori o grozljivki v šolstvu in o otrocih s steklenimi očmi, ki ne morejo več požirati in dojemati, kar jim je gospoda navlekla in predpisala po programu, ki se ga morajo držati.V zadnji številki revije Zarja.Popolnoma se strinjam z njo!
Spoštovani:
na začetku šolskega leta, ocenjevalnega obdobja, naredite preglednico s tremi stolpci: predmet, datum ustnega ocenjevanja in datum pisnega ocenjevanja. Naj sin s pomočjo razrednika(razredničarke) od vseh učiteljev dobi datume ocenjevanj, pa bo vsa štala odpadla. Da so kontrolne obsežne je normalno, saj vsi učenci pišejo enako nalogo, zato pa ima prilagoditve, po katerih je lahko vprašan tudi po delih in ne vse snovi naenkrat. Pa še to: ocene se zaključijo samo junija.
Minimalne standarde pa najdete tudi na spletu, iščite učni načrt za določen predmet, v njem pa so zapisani minimalni standardi.
Lep pozdrav
Ne spomnim se da bi napisala da se učiva vse popoldneve. je skoraj ne mogoče, ker ima fant skoraj vsak popoldan trening kamor hodi po svoji želji. Zdaj je obdobje ko je pisanja in spraševanja veliko, ampak saj to vemo, jezi me samo to da mu ta hip ena učiteljica noče prisluhnit, da je ona določila datum spraševanja brez da bi se mi strinjali, pa zagotovo ve da imajo na sporedu kup testov pa še kaj. Kolikor vem se konferenca zaključi konec januarja in ne sredi januarja. Včasih se ne uči popoldne, takrat sem huda ker bi lahko malo ponovil pa noče.
[/quote]
Eno sporočilo pred tem si napisala, da se učita danes že pet ur.
Nedelja je!
Dan brez dela. Za šolo, za službo.
Ljudje potrebujemo počitek. Otroci še veliko bolj od odraslih.
OŠPP ne pomeni, da se tam šolajo sami nesposobneži.
Se pa šolajo otroci, ki jim tako ali drugače ne znese izdelovati (bolj ali manj) neustreznega rednega programa OŠ niti s prilagoditvami.
Razumi, da učitelji nimajo časa samo za tvojega otroka. Poleg njega je v razredu še verjetno vsaj 20 otrok. Tudi specialni delavci imajo polne roke dela z mnogimi učenci.
Enostavno več oboji ne zmorejo tega, kar vse bi naj po zahtevah nadrejenih in ostalih naredili. Ker enostavno ne gre.
Nekdo piše, da ga takoj pošiljamo v OŠPP. Za mene se 7 let mučenja otroka ne zdi takoj. To je več kot polovica njegovega življenja!
Tam imajo čas in možnost ga naučiti to, kar mora znati, na način, ki njemu najbolj ustreza v tempu, ki je njemu prilagojen!
Ja, verjetno res na nekaterih rednih šolah še zmorejo ustrezno pomagati takšnemu otroku. Kaj pa, če tudi na tej novi šoli tega ne bodo zmogli? To zna biti za otroka še večji poraz.
Še posebej, ker ga čakata še najtežja razreda OŠ.
Seveda je dobro, da ima velik interes za šport. To mu daje vsaj nekaj samozavesti, da nekaj dosega v življenju. In to ga verjetno precej drži pokonci.
Eno sporočilo pred tem si napisala, da se učita danes že pet ur.
Nedelja je!
Dan brez dela. Za šolo, za službo.
Ljudje potrebujemo počitek. Otroci še veliko bolj od odraslih.
OŠPP ne pomeni, da se tam šolajo sami nesposobneži.
Se pa šolajo otroci, ki jim tako ali drugače ne znese izdelovati (bolj ali manj) neustreznega rednega programa OŠ niti s prilagoditvami.
Razumi, da učitelji nimajo časa samo za tvojega otroka. Poleg njega je v razredu še verjetno vsaj 20 otrok. Tudi specialni delavci imajo polne roke dela z mnogimi učenci.
Enostavno več oboji ne zmorejo tega, kar vse bi naj po zahtevah nadrejenih in ostalih naredili. Ker enostavno ne gre.
Nekdo piše, da ga takoj pošiljamo v OŠPP. Za mene se 7 let mučenja otroka ne zdi takoj. To je več kot polovica njegovega življenja!
Tam imajo čas in možnost ga naučiti to, kar mora znati, na način, ki njemu najbolj ustreza v tempu, ki je njemu prilagojen!
Ja, verjetno res na nekaterih rednih šolah še zmorejo ustrezno pomagati takšnemu otroku. Kaj pa, če tudi na tej novi šoli tega ne bodo zmogli? To zna biti za otroka še večji poraz.
Še posebej, ker ga čakata še najtežja razreda OŠ.
Seveda je dobro, da ima velik interes za šport. To mu daje vsaj nekaj samozavesti, da nekaj dosega v življenju. In to ga verjetno precej drži pokonci.
[/quote]
Če je izdeloval do sedaj, bo tudi zdaj.Ob pomoči.V srednji poklicni šoli bo dosti lažje.
Če je izdeloval do sedaj, bo tudi zdaj.Ob pomoči.V srednji poklicni šoli bo dosti lažje.
[/quote]
Preberi si naslovno objavo teme.
Uči se cela družina. Precej neuspešno.
Otrok je z velikimi mukami naredil 2/3 OŠ. Najtežja je še pred njim. Kako lahko trdiš, da bo to zmogel, če že sedaj kljub odločbi in prilagoditvam v družini jočejo in so čisto obupani zaradi težav, ki jih ima, da doseže vsaj minimum od tega, kar se od njega pričakuje s strani države oz. šole.
Če se mora doma toliko dodatno učiti, zagotovo ne zmore redne OŠ. Kdor je povprečen, lahko naredi OŠ, ne da bi se starši z njim učili vse popoldneve in ne glede na zatežene profesorje, ki se res zagotovo dobijo na vsaki šoli.
Učitelji marsikaj pogledajo skozi prste, verjemi, predvsem tistim z odločbo, za katere vedo, da starši ogromno delajo z njimi in da se trudijo. Toda prilagajanje ne pomeni, da se prilagodi in se daje dvojke. Nekateri starši mislijo, da če otrok nima 2, se mu šola ne prilagaja. Prilagajati pomeni, da imaš podaljšan čas, da se lahko javiš, lahko pišeš v dveh delih….ampak moraš pokazati znanje minimalnih ciljev. Če ne gre, mu učitelji delajo večjo škodo, če mu dajo 2 kljub neznanju. Drugo leto bo še težje in otrok se bo še bolj mučil, ker bo še bolj neuspešen.
Če imate otroka res radi in mu želite otroštvo, kot si ga zasluži, ga prepišite v OŠPP. Poznam deklico, ki so jo prepisali v 6.r. Zdaj v 7.r nastopa na prireditvah, razen mat, ki jo ima 3, ima vse ocene 4 in 5. Počuti se odlično, saj je najboljša, pridobila je na samozavesti. V razredu jih je 6 in v bistvu delajo popolnoma individualnizirano. Rada kuha, se vkljudno pogovarja. Skratka prej je bila najslabša, kljub joku, učenju in trudu je vedno popravljala in 1 na 2. Zdaj pa sama pove, da je na lažji šoli in da je tu bolje. Popoldneve imajo v družini za skupne izlete in zabavo, vsi so zaživeli na novo. Dekle pa bo lahko šla iz skrajšanega programa lahko čisto lahko naprej na poklicno šolo in če bo šlo tudi na srednjo.
Eno sporočilo pred tem si napisala, da se učita danes že pet ur.
Nedelja je!
Dan brez dela. Za šolo, za službo.
Ljudje potrebujemo počitek. Otroci še veliko bolj od odraslih.
OŠPP ne pomeni, da se tam šolajo sami nesposobneži.
Se pa šolajo otroci, ki jim tako ali drugače ne znese izdelovati (bolj ali manj) neustreznega rednega programa OŠ niti s prilagoditvami.
Razumi, da učitelji nimajo časa samo za tvojega otroka. Poleg njega je v razredu še verjetno vsaj 20 otrok. Tudi specialni delavci imajo polne roke dela z mnogimi učenci.
Enostavno več oboji ne zmorejo tega, kar vse bi naj po zahtevah nadrejenih in ostalih naredili. Ker enostavno ne gre.
Nekdo piše, da ga takoj pošiljamo v OŠPP. Za mene se 7 let mučenja otroka ne zdi takoj. To je več kot polovica njegovega življenja!
Tam imajo čas in možnost ga naučiti to, kar mora znati, na način, ki njemu najbolj ustreza v tempu, ki je njemu prilagojen!
Ja, verjetno res na nekaterih rednih šolah še zmorejo ustrezno pomagati takšnemu otroku. Kaj pa, če tudi na tej novi šoli tega ne bodo zmogli? To zna biti za otroka še večji poraz.
Še posebej, ker ga čakata še najtežja razreda OŠ.
Seveda je dobro, da ima velik interes za šport. To mu daje vsaj nekaj samozavesti, da nekaj dosega v življenju. In to ga verjetno precej drži pokonci.
[/quote]
Tudi pri nas delajo otroci za šolo vse dneve, v nedeljo, soboto, med tednom. Dva imata odločbo, eden ne. Osnovna šola je težka. V zadnjih letih so programi dodatno natrpani.
Ne rečem, da se borijo za dvojke, bolj za štirice in petice, a za dve je treba znati 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, zato se da hitro dobiti boljšo oceno.
Jaz bi ga pustila na navadni šoli. Če so učitelji res nemogoči in nepripravljeni pomagati učencu z odločbo, bi zamenjala šolo. Razlike med učitelji so ogromne.
Kaj je naredila ta integracija? Otrok joče, mama obupuje…
Ja, to je naš šolski sistem. Otrok bi moral biti pravilno usmerjen in prešolan prej, preden ga starši maltretirajo cele popoldneve, da bi dosegel ušivo dvojko.
Žalostno.
In mislim, da se mu res godi krivica, ker se ga sili s snovjo, ki je ne razume in se je očitno ne more naučiti.
Tudi pri nas delajo otroci za šolo vse dneve, v nedeljo, soboto, med tednom. Dva imata odločbo, eden ne. Osnovna šola je težka. V zadnjih letih so programi dodatno natrpani.
Ne rečem, da se borijo za dvojke, bolj za štirice in petice, a za dve je treba znati 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, zato se da hitro dobiti boljšo oceno.
Jaz bi ga pustila na navadni šoli. Če so učitelji res nemogoči in nepripravljeni pomagati učencu z odločbo, bi zamenjala šolo. Razlike med učitelji so ogromne.
[/quote]
Kot mami se mi zdi nedopustno, da bi morali otroci delati za šolo vse dneve, tudi vikende!
Brez počitka ni učinkovitega dela in učenja!
Otrok mora imeti poleg šolskega dela čas in energijo še za druga zanimanja. Prav tako mora lenariti!
In zelo zelo velika razlika je med tem, ali se otrok bori za pozitivno ali za odlično oceno!
Forum je zaprt za komentiranje.