po TV je bilo pred kratkim nekaj govora o tem koliko časa na kakšnem mediju ostane zaips slike. Na CD-romu ostane samo par let, za disk ne vem, največ pa ostane na nekakšnem magnetnem traku.

Kaj veste o tem?

Ja glede tega sta pa negativ in dia film super, zdržita ob dobrem shranjenvanju skoraj vecno. Jaz svoje fotke kar razvijem, ker bodo tako ostale še vedno dlje kot pa na CD-ju.

Nekaj bo že na tem, čeprav so po mojem tudi magnetni mediji slej ko prej lahko poškodovani. Je pa po mojem res, da če CDje in DVDje hraniš v primernem prostoru, zaščitenem pred vročino, vlago in svetlobo, bi morali kar nekaj časa zdržati.

Obilo uspeha!

CD mediji, ki jih lahko zapišeš sam doma, vsebujejo zapislijivi sloj, ki je organskega izvora. In prav vse organske materije so občutljive na kemične vplive (razne izparine v zraku), celo na določene mikroorganizme. Če imaš CD medije slabe kvalitete (tiste najcenejše) in če jih snemaš z visoko hitrostjo, živiš pa v okolici z višjo kemično obremnitvijo (recimo bližina ceste, bližina industrije, raznih topil, dišav…), potem ti lahko zapis na CDju crkne že samo po dveh do treh letih…..

Megnetooptični mediji (in ne magnetni!), so eni najbolj zanesljivih medijev. Vsebujejo magnetni material s zaključenimi silnicami, se pravi, da je neobčutljiv na zunanja magnetna polja (disketa pa ni!). Magnetni zapis je možno spremeniti samo, če predhodno točko zapisa segrejemo na preko 200°C (Curiejeva točka), Takrat postane zapis “mehkomagneten” in se ga da s zapisovalno glavo spreminjati. Takoj ko se zapis ohladi, postane spet “trdomagneten” in s tem neobčutljiv na zunanje vplive. Curiejevo temperaturo dosežemo s predgrevanjem zapislijivega območja s pomočjo dokaj močnega laserja. Zato so magnetooptični diski standardi arhivski medij v visoko zanesljivih sistemih. So pa seveda zato tudi pošteno dragi…..

Za domačo uporabo pa se drži naslednjih pravil:

1.Nikoli ne kupuj cenenih CD medijev “na kilo”
2. Nikoli jih ne snemaj z maksimalno hitrostjo pečenja
3. Vsakih nekaj let riskiraj tistih nekaj tolarjev in si arhovske CDje presnemi na nove

In srečno boš živel do konca svojih let…………………………..

Še odgovor na magnetni trak.
Magnetni trak nikakor ni kdovekako zanesljiv hranilnik zapisa. Občutljiv je tako na magnetizem kot tudi na temperaturo in kemične spojine. V računalniških centrih so zapise na magnetnih trakovih redno (periodično – vsakih nekaj let) prepisovali na nove trakove. V ta namen so imeli namenske naprave za prepisovanmje podatkov, ki jih ponavadi vidiš v znanstvenofantastičnih filmih izpred desetletij (dva koluta trakov se vrtita na nekakšni omari).
Trenutno se v računalništvu hranijo podatki na magnetnooptičnih diskih ali pa kar na običajnih diskovnih poljih. Backupi se sicer še vedno pretežno delajo kar na razne kasete (t.j. magnetne trakove), vendar je potreba po hranjenju računalniških podatkov običajno do 5 let. Pri fotografijah je pa stvar nekoliko drugačna. Tu želimo hranjenje podatkov vsaj 50 ali 100 let. To pa je tržna niša za proizvajalce hranilnikov digitalnih zapisov. Potrebe in število potencialnih uporabnikov skokovito rastejo iz leta v leto. Sicer se bo pa že čez nekaj generacij tudi ta potreba po čim daljšem hranjenju fotografij močno zmanjšala, saj bodo nove generacije ljudi živele predvsem za trenutek, brez kakršnekoli potrebe po obremenjevanju s preteklostjo in tudi prihodnostjo. Zametkom tega sociološkega pojava smo priča že danes.

˝.. bodo nove generacije ljudi živele predvsem za trenutek, brez kakršnekoli potrebe po obremenjevanju s preteklostjo in tudi prihodnostjo….˝

se strinjam

In srečno boš živel do konca svojih let…………………………..

………. oz. precej manj – dokler bodo računalniki znali brati tovrstne zapise.

Kdo pa danes še lahko prebere podatke s 5-colskih disket? Pa še pred dobrimi 13 leti so jih uporabljali v vseh podjetjih in računovodstvih.

Obilo uspeha!