Prosim za izkušnje tistih, ki vam je uspelo objaviti izvirno pravljico za otroke. Kateri založbi naj ponudim svoje delo (lahko skupaj z ilustracijami) oziroma kje je uspelo vam? Hvala za pomoč.

Televrina,
poglej temo Kako izdati knjigo. Tam boš našla mnogo koristnih napotkov.
“Recepta” za to, da ti uspe, ni; veliko poskušanja, veliko dela, veliko zavrnitev itd. – tako to običajno gre pri še neuveljavljenih avtorjih. Poguglaj založbe, ki izdajajo tudi otroško/mladinsko literaturo. Če vpišeš v iskalnik “založba”, boš našla marsikaj. Takole na pamet: MK, Miš, Alica, Morfem …
Za začetek lahko poskusiš tudi pri otroških revijah.
Lp,
Kerstin

Kerstin, najlepša hvala za odgovor. Prebrala sem si spodnjo temo, zanimivo in poučno, a vseh odgovorov še nisem našla. Zanima me torej, kako pristopiti k uredniku, kaj je najprimernejše: naj v kuverti pošljem iztis ali se danes pošiljajo cd-ji ali celo usb ključki? Naslovim takole: Založba “Tapata”, UREDNIŠTVO (ali ime urednika)? Zraven bi poslala kratko predstavitev zgodbe. Naj pošljem tudi svoj CV, iz katerega je sicer razvidno, da se poklicno ukvarjam z literaturo, vendar gre tu le za objave strokovnih člankov (večinoma v tujem jeziku), prevod obsežnejšega filozofskega dela in krajše prevode člankov, nenazadnje pa tudi prevod romana uveljavljenega pisatelja, ki mi je po svoji “filozofiji”, se pravi pogledu na svet, precej blizu.
Kaj je primerneje, kaj se bolj “splača”, da te prej opazijo? Vnaprej hvala.

Televrina,
resnično ni univerzalnega odgovora na tvoja vprašanja. Celo od urednika do urednika so razlike: nekdo raje vidi, da prideš osebno ali telefoniraš, drugi preferira mejlanje; eden prisega na e-branje, drugi na print; eden ti bo odgovoril, čeprav negativno, drugi (mnogi drugi) sploh ne …
Sama sem ravnala in ravnam tako, da pošljem e-ponudbo (če gre za krajši tekst, ga običajno kar pripnem), v dopisu pa se čim krajše predstavim, pri čemer omenim, kar sem že izdala, pa tudi svoje poklicno področje, tako da – če drugega ne – naslovnik izve vsaj to, da sem pismena, da se ob morebitnem branju moje priponke ne bo spotikal čez pravopisne, skladenjske idr. nebuloze. Osebno se mi zdi zelo pomembno, da če že pošiljaš tekst na vpogled, da pošiljaš karseda jezikovno dodelanega – tudi na razgovor za službo najbrž večina ne bi prišla v popackani majici, strganih hlačah in pošvedranih, umazanih čevljih, kajne – pa vendar dandanes premnogi avtorji na to sploh ne pomislijo.
Kot je že nekje omenila Zelenci, sem svojčas marsikomu, čeprav le “e-znancu”, pomagala pri teh zadevah, tudi z uredniškimi ipd. nasveti in predlogi; zadnje čase pa res vse manj, ker preprosto ne utegnem več. Tako delo namreč zahteva ogromno pozornosti, truda, razmisleka, vse to pa mora biti seveda obojestransko; če tega ne bi bilo, je delo skorajda zaman, kajti jasno je, da tudi vse pravilne vejice in skloni ne morejo zagotoviti fabulativnih, slogovnih idr. kvalitet besedila. 🙂
To, kakovost napisanega, je (ali naj bi bilo) poglavitno merilo vseh urednikov; seveda pa v literaturi ne obstajajo univerzalna pravila, kaj in zakaj je nekaj tako super, nekaj drugega pa komaj povprečno. Kriterijev je mnogo, tu je še (uredniški, bralni …) okus, potem seveda program in vizija posamezne založbe itd.
Skratka, poskusi! Morda najprej z e-pošto, da potipaš teren; potem se bo pa že izcimilo kaj, če se bo. Če se ne bo, bi jaz telefonirala – in če se tudi tam ustavi, si prihraniš denar za print, ovojnico in znamko. :)))

Lp in javi, kako je/bo šlo!
Kerstin