Ob 10. uri
Že odgovor na vprašanje pojasni tudi zapis: katera ura, deseta oz. 10. ura, torej je navaden vrstilni števnik. Z angleščino se ne moremo primetjati, ker ima precej drugačen jezikovni sistem, oni pač rečejo at 10 o’clock. Ne nazadnje rečejo tudi half one, kar pomeni 1.30, po naše pa to pomeni pol enih, ampak pri njih je to half (past) one.
Prav zaradi teh velikih razlik v skladnji ipd. tudi ni mogoče direktno prevajti slovenskih besedil v angleška ali obratno, treba je prevedeno tudi ustrezno prirediti, da je primerno zadevnemu jezikovnemu sistemu. Angleščina namreč stavke tvori bistveno drugače kot slovenščina, po drugi strani sta pa nemška in slovenska skladnja zelo podobni.
Razlike med angleščino in slovenščino – v razmerju do nemščine – so tudi pri številkah: angleščina reče twenty nine kot se reče po hrvaško (dvadeset (i) devet), nemško pa je enako slovenskemu: neun und zwanzig oz. devetindvajset.
Torej ni mogoče vsega primerjati z angleščino. Je že res, da veliko besed sprejemamo iz angleščine, vendar sta jezikovna sistema zelo različna.
Slovenščina vrstilne števnike zapisuje s piko, angleščina pa ne. Drugače se tega ne da razložiti. 🙂
Enako je pri zapisih datuma:
1. 12. 2009 je v angleščini 1st December 2009.
Mogoče še takole: če bi zapisali “ob 10 uri”, bi se to prebralo “ob deset uri”, “1 šolska ura” pa “ena šolska ura” namesto “1. šolska ura” – “prva šolska ura”. To je pomembna pomenska razlika.
K.
Najlepša hvala obema za odgovor!
Saj meni so te stvari tudi čisto jasne, problem je nastopil, ko sem jih skušala pojasniti angleško govorečemu in se mu ni zdelo niti malo logično, zakaj je treba tisto piko postaviti za deset. In če mu bom zdaj rekla, da je to zato, ker se vprašamo ob kateri uri (in ne ob kakšni uri) bo najbrž spet samo debelo gledal – v smislu – ja, kako pa to veš, zakaj pa je to tako …
Ne delaj si skrbi kako mu boš to razložila oz. se že na zalogo sekirati, če ne bo ali ne bo hotel razumeti. Vprašaj zakaj pa pri njih ni pike. Pojma ne bo imel. Po mojem bo rekel: tako pač je. Predvsem pa bodi samozavestna s svojim jezikom, ker je zelo lep in pogosto bolj izrazen kot angleščina.
En primer: to cut = rezati, striči, sekati … Vzemi recimo le rezati. Angleščina = to cut in gotovo.
Slovenščina = rezati, obrezati, odrezati, narezati, zarezati, zrezati, razrezati, vrezati, porezati, prerezati in mogoče še kaj. Naj on vse te odtenke pove v angleščini, pa da vidimo 🙂
Se strinjam z ah, sicer pa, če mu že želiš nekako razložiti, si pomagaj z datumom in s podobnimi primeri. Kar oni počnejo s končnicami -st, -nd, -rd in -th, počnemo mi s pikami.
Pri uri je pač tako, da oni uporabijo kar glavni števnik, mi pa vrstilnega. Zakaj? Ker je 10. ura “the tenth hour of the day”. 🙂
K.
Slovenščina je prej manj izrazen jezik, kot angleščina, saj vsebuje dosti manj besed.
sicer pa
rezati: to slice | to cut up | to cut off | to cut away | to sever | to carve | to slice off | to cut through | to cut
obrezati: to cut back | to prune | to trim | to lop off | to shear | to clip | to top | to circumcise
odrezati: to cut off | to cut away | to sever | to carve | to slice off
narezati: to slice | to cut up
zarezati: to cut
razrezati: to shred | to cut up
vrezati: to etch
porezati: to cut | to trim | to pare
prerezati: to cut through |
Slovenščina je prej manj izrazen jezik, kot angleščina, saj vsebuje dosti manj besed.
sicer pa
rezati: to slice | to cut up | to cut off | to cut away | to sever | to carve | to slice off | to cut through | to cut
obrezati: to cut back | to prune | to trim | to lop off | to shear | to clip | to top | to circumcise
odrezati: to cut off | to cut away | to sever | to carve | to slice off
narezati: to slice | to cut up
zarezati: to cut
razrezati: to shred | to cut up
vrezati: to etch
porezati: to cut | to trim | to pare
prerezati: to cut through |[/quote]
Čestitam za tole! Ja, angleščina je tipološko analitični jezik, slovenščina pa sintetični. Sicer pa je angleščina eden najbolj bogatih jezikov na svetu, če ne že prvi med njimi. Le poglejte si, koliko gesel ima angleški najdebelejši slovar.
saj bi si laskala, ampak ni kaj za čestitat.
tole je delo našega strojnega prevajalnika (presis amebis, naš zato, ker je slovenski, ne, ker bi ga razvila jaz). hotela sem samo pokazat, da je tisti, ki pravi, da je v angleščini en glagol za petnajst naših, očitno naredil samo en šnel kurs, ali pa se je angleščine učil iz (ameriške) televizije.
Ne vem, če sva se razumela, Žaba. Slovenščina je brez dvoma izrazno zelo bogat jezik, v katerem se lahko zelo prefinjeno izražaš. Vrniva se na cut. V angleščini za vse kar v slovenščini izraziš z besedo rezati (s preminajnem predpon), potrebuješ tako na uč ene 20 besed. Slovenščina je zelo tenkočuten jezik pa analitika in sintetika gor ali dol.
če rečeš, da je nek jezik zelo bogat in rahločuten in pika, je to neumnost. Jezik moraš primerjati z drugimi jeziki in nato reči, koliko je v resnici bogat. Govorim kar nekaj evropskih jezikov in vsi ti jeziki so veliko bolj bogati od slovenščine. To je dejstvo. Poglej, koliko gesel ima italijanščina, angleščina, francoščina, ruščina v svojem največjem slovarju. Nato poglej dvojezične slovarje: angleško-slovenski je veliko bolj obsežen kot slovensko-angleški. Enako velja za večino teh dvojezičnih slovarjev. Kakšna razlika bi šele bila, če bi vse variante s “cut” bile geslo zase.
Če poznaš le par angleških besed (karikiram) in veliko več slovenskih, to še ne pomeni, da je angleščina dejansko tako omejena, ko je omejeno tvoje znanje.
Jezik je bogat takrat, ko lahko z njim izraziš še tako majhne finese.
Popolnoma vseeno je, ali to narediš s frazemom, besedno zvezo ali z zloženko.
Tako recimo besedi stara mama in babica pomenita isto resničnost. Nanašata se na mamo enega od staršev (stara mama je analitična oblika, babica je sintetična oblika).
Slovenščina je (načeloma) sintetični jezik. To pomeni, da lahko svoje (slovnične) lastnosti/pomene izrazi s priponami, predponami, končnicami itd.: ni nam treba uporabiti osebnih zaimkov ob glagolih, ker osebo izrazimo s končnico: pišem, pišeš …
Pri angleščini (ki je načeloma analitični jezik) teh končnic ni več (vsaj ne v vseh oblikah) in je treba uporabiti osebni zaimek: I write, you write …
Pri glagolih je ta razlika v tipologiji obeh jezikov tudi zelo očitna:
(kopirano od zgoraj):
odrezati: to cut off.
Noben jezik ni striktno sintetični ali analitični. Tipološko ga opredelimo sem ali tja glede na najbolj očiten tip.
Pri tem je pomembno, da se ne izgubi pomenski odtenek. Vseeno je, koliko besed sestavlja eno pomensko enoto. To cut off je ena pomenska enota, prav tako odrezati. Zaradi tega jezik ni manj bogat.
Bogastvo jezika je meri tako, da primerjaš količino pomenskih enot, ki ga premore nek jezik.
Seveda pa je pomembno dejstvo, da je Slovencev 2 milijona, angleško govorečih pa je po vsem svetu neprimerno več. Povsem jasno je, da bo tak jezik imel več pomenskih enot. Poleg tega se največji svetovni jeziki skrbno negujejo dolga stoletja, se razvijajo z razvojem znanosti, književnosti, filozofije že od nekdaj, prevsem po razmahu humanizma med 14. in 16. stoletjem.
Filozofska fakulteta v Ljubljani je bila zgrajena v 20. stoletju, francoska Sorbonna v 13., v Italiji še stoletje prej, če se ne motim. Tudi to ni zanemarljivo.