o pivih
Ker slučajnospoštovano bralstvo tega cenjenega foruma verjetno kar dobro pozna jodlarsko-bavarsko, belgijsko, angleško-irsko in češko (o tom – potom) pivovsko kvaliteto in kvantiteto, naj mi bo dovoljeno, da se v svojem kratkem traktatu dotaknem nekaterih pivsko eksotičnejših dežel vzhodne Evrope. Zelo dobra piva sem pil denimo v Litvi (če bo kdo tam naročal pivo, naj reče “alus”, takisto v Latviji, ki pa jo po kvaliteti piva lahko mirno preskočimo, mogoče bi omenil le “Aldaris”), najlepše sta mi na želodec legli “Utenus” in “Švyturys”. No, v Estoniji sem poskusil kar nekaj piv znamke “Saku” in vsa so mi bila všeč, tudi temno. V Rusiji in njej bratski Belorusiji točijo odlično pivo “Baltika”, ki pa ga glede na vsebnost alkohola delijo po številkah od 0 (za deco) do 12 (jaz sem bil že pri devetki fino zadet). V Ukrajini sem pil kar dobrega, če ne odličnega “Obolona”, pozabite pa na “Oršansko jubilejno svetlo”. V Romuniji imate solidnega “Ursusa” in “Silvo”, “Bergenbier” ni kaj posebnega, ampak zaboga nikarte ne pijte piva z modro etiketo, ki sliši na ime “Aurora” ker je nikakvo!!! (Jezus je, kot nas učijo krščanske pravljice, ob neki priložnosti primerjal določeno smetano takratne družbe s poslikanimi grobovi. Ravno tako bi lahko jaz primerjal skisano smetano z okusom tega piva.)
V Bolgariji sem popil največ piva, imenovanega “Kamenitza”. Takoj za njim bi uvrstil “Zagorko”, “Boljarka” pa je za razliko od “Astike” vsaj pitna. Najbolj znano bolgarsko pivo, namreč “Šumensko”, me ni preveč navdušilo, enkrat me je celo – prisežem! – po njem bolel želodec… Ne smemo pozabiti na poljska piva. V teh krajih zahtevajte “Žyvec” pivo, lepo steče po jeziku in je blagega okusa. No, priporočal bi vsaj še “Tyskie”, “Lech” in “Okocim”.
V Srbiji sem pil v glavnem BIP-ove spljačine, okus pa sem si tu in tam popravil z odličnim “Nikšičkim”. Kar se pa čeških piv tiče… Toliko opevani “Budvar”, “Plzensky Prazdroj”, “Krušovice” in “Staropramen” (pa še kakšnega “Ostravarja”, “Kelta” in “Branika” lahko dodamo) so namreč čisto navadna čopotnica, ki človeka le napihnejo kot kroto, zadenejo pa popolnoma nič! Pasalo mi je edino “Starobrno”, pa še to le zaradi okusa. Napitki njihovih bratrancev iz slovaških pivovarn (“Zlaty Bažant”, “Martiner”) pa niso žal nič boljši…
Je pa res, da tudi po vseh teh poskušanih (nekatere sem degustiral tudi v enormnih količinah) pivih še vedno prisegam na starega dobrega “Zlatoroga”. 🙂
Še o pivih v Avstraliji
Še najboljše je bilo VB (Victoria Bitter), ki je daleč najbolj priljubljeno avstralsko pivo v Sydneyu, šele potem pride nam znani Fosters, potem so še druga piva, ki so nam Slovencem po okusu
zelo dobra saj imajo podobne okuse kot Laško in Union. Na severu je najbolj znano pivo XXX…
V Franciji imajo tudi zelo dobro domače pivo in sicer 1864.
Pozdravljen, Simon! 🙂
Res je, prenekatero kupico laškega rogatca sva zvrnila skupaj. Na potovanjih pa…hm… Če se prav spomnim, si se ti tam v Barceloni in okolici bolj angažiral pri žlempanju vina tinta in sangrije, medtem ko sem se jaz trudil (vse v znanstvene namene, jasno!) z degustiranjem španskih piv. Imen le-teh se žalibog več ne spomnim (neki “San Miguel” je bil vmes) , predvsem zato, ker so imela čisto vsa bolj ali manj enak okus. Po postani scalnici namreč… (pa saj ne, da bi jo že kdaj pil 🙂
comicsfan,
res je San Miguel eno najbolj prepoznavnih španskih piv. Morda pa ga nisem pokušal, ker sem ga imel po pol leta že dovolj. Pa tudi ti se z njim nisi lih “pretegnil”. 🙂 No saj vina tudi sem tudi že imel dost, ampak človek si mora vedno postavljati prioritete. Starejši pa pravijo, da mešati ni fajn, tako da… 🙂
Drugače pa bi javnost opozoril tudi na super špansko pivo, ki se je vsem nam vtisnilo v spomin. In sicer je to Dorada. Pivo, ki je polnjeno v St. Cruzu, na otoku Tenerife. Po mojem skromnem mnenju je takoj na lestvici za našim “Bruder Laško”, a težava je, da ga nikjer drugje, niti v Španiji na celini, še nisem uspel dobiti. Če ima kdo kakšne drugačne informacije – se priporočam.
Vsem ljubiteljem piva pa lep pozdrav. In ne pozabite, da smo se poleti z njim hladili, sedaj pa prihaja čas, da se pogrejemo! 🙂
S
Eno izmed najboljših piv kar sem jih pil je bil najbolj obični angleški bitter. Odlično je tudi makedonsko pivo in sicer SKOPSKO. Prav tako pa so neverjetno pitna tudi avstralska piva, Tooheys new, VB ter XXXX. Na domačem trgu pa prisegam na laško, so mi pač bolj všeč grenka piva. Zanimiv okus pa imajo tudi nekatera sadna belgijska piva.
Ziv,
evo pa se prispevk o Zambijskih zvarkih.
Dol imajo tri znamke regionalnega piva. Prvi je Mosi, ki je pravo zambijsko pivo(Truly Zambian na nalepki), je malo manj alkoholen (4%) in verjetno zato tudi precej voden okus (ze na nalepki je slika slavnih Viktorijinih slapov). Nato pa sledi Rhino, ki ga izdelujejo po južnoafriški licenci in je precej podoben Mosiju, vsaj po mojem okusu, ampak se vseno bolje. Najboljsi priblizek domacim zvarkom je spet juznoafriska pogruntavščina, Castle, ki se pri vsebnosti alkohola in okusu kar dobro primerja z bavarsko-češkim stilom varjenja.
Poleg teh je obvezno omeniti tudi “tapravo” afriško pivo. Pravzaprav se mu reče pivo le zaradi tega, ker tisti čudni angleži v koloniji niso mel lih domišljije kako poimenovati to gosto pijačo iz koruze. Je tradicionalna pijača, ki jo proizvajajo po vaseh in ima tradicionalno tam okoli 19-20% alkohola. Industrijski izdelek je Chibuku in ima precej manj, samo 6% alkota, in je pakiran v litrski tetrapak. Gor sevede piše food& drink. Je zelo priljubljen med manj bogato populacijo in ga je zelo težko dobiti, šele v tazadni luknji na trgu, kjer so ob 2 popoldne vsi ležal od pijanosti med praznimi tetrapaki, sem jo končno odkril in po čiščenju tetravaka in odstranjevanju ščurkov smo lahko probal to smrdljivo zadevo.
lp, Miha
Forum je zaprt za komentiranje.