nujno potrebujem nasvet
Delam v kar velikem podjetju v pisarni in imam kar odgovorno delo. Imam višjo izobrazbo, imam pa tudi grozno sodelavko, ki mi sedi nasproti. Ima grozne napade držanja nosu za nič. Letos se je vrnila z dopusta konec avgusta in ni še spregovorila besede z menoj. Ko jo vprašam kaj je narobe, mi odgovori, da že sama vem. A jaz nimam pojma kaj je narobe. Hotela sem, da to razčistimo pred vodjem službe. Pa ji tudi on ni prišel do konca. To se vleča že mesec dni in take stvari se dogajajo vsake dve leti. Skupaj delava nekje 8 let. No, najde si vsake toliko časa drugo žrtev in ni človeka na firmi, da se ne bi počila. Kaj naj storim? V takem okolju mi ni za delat, ker imam dovolj drugih skrbi (dva majhna otroka in dokaj bolnega moža). Ali naj grem do direktorja? Kaj naj storim? Prosim za nasvet. Ko se vse skupaj skuha, se obnaša kot da je vse v redu. Na bruhanje mi gre s svojo primitivnostjo min pokvarjenostjo. Ko pa koga rabi, je vsa sladka in medena. Prosim za nasvet. Hvala in lp
Imaš dve možnosti, ali bo še neprej v tebi zbujala takšne občutke, ali pa jo boš spejela takšno, kakršna je, in se požvižgala nanjo in na njeno obanšanje in delalala mimo nje. Nikogar ne moreš prisiliti, da se spremeni, če sam tega noče. Ni mi jasno, zakaj bi si s takšnim človekom obremenjevala svoje življenje. Zagotovo je deli v prijetnem kolektivu veliko lažje in boljše, vendar imaš pred seboj primerek, ki je in bo ostal takšen.
Pusti jo pri miru, ne ubadaj se z njo, kajti ona je dosegla svoje. Spravlja te ob živce in to je tudi njen edini namen.
lj
Draga Manna,
si ti morda zaposlena v isti organizaciji kot jaz????? Mater….to je meni taaaakoooo znano….Šalo na stran. Enako doživljam jaz. S konfliktnimi osebami je praktično nemogoče. Pri nas je ni še nihče ukrotil. Ni pomagal noben razgovor, niti z vodjo službe (pravzaprav je tu še koalizacija med njima), niti z direktorico….niti z drugimi nad nad nadrejenimi. Karavana gre naprej in psi lajajo, jaz pa se tolažim s tem, da mi nihče ne more kaj dosti očitat, delam svoje delo, delam ga veliko in dobro. Ona pa naj kar drži svojo grdo surlo. Ne obregaj se vanjo. Pusti. Italijani imajo en krasen rek, preveden izgleda nekako tako: ignorirati nekoga je najhujša oblika prezira. Jaz to upoštevam.
Sicer pa sem ji že povedala, kaj si o njej mislim. Saj nismo prijatelji na delovnem mestu, smo sodelavci. Lahko smo dobri sodelavci ali pa malo manj dobri. Naj izbere, ti pa zaupaj sebi in svojim sposobnostim.
Takih in drugačnih hinavcev in ritoliznikov je vsak dan več.Da pa se sodelavka drži nate in brez vzroka ne govori je pa to čudaško.Ne oziraj se nanjo,govori z njo kar je nujnega.Ker pa dela zraven tebe in je 8 ur gledaš je to zoprno ,ti priporočam,da če le ne bo več za zdržat,da greš do direktorja in mu poveš probleme.Prvo pa se s sodelavko poskušaj pogovoriti kaj jo moti,a ker je konfliktna oseba bo to težko.
Ima grozne napade držanja nosu?
Kaj to pomeni, da ji kaj smrdi al kaj? Kakorkoli, s čim točno te obremenjuje, da ne moreš več? Ne razumem, da ljudje obremenjujejo sebe zato ker pač imajo ostali neke probleme. Pa na si jih sami rešijo, kaj se ubadaš z njo, saj niti ni tvoja prijateljica.
Jaz sem imela podobno sodelavko. Držala je surlo zaradi govoric, katere sploh niso držale. Tri dni sem jo gledala, potem sem ji pa jasno in glasno povedala, da na tak način ne bo šlo. Glede na to, da sva prisiljene preživeti cel šiht v isti pisarni, naj te izpade prakticira kje drugje. Pa se je skulirala.
Decembra bo minilo 3 leta odkar sva s sodelavko zadnjič normalno govorili.Imela je en čuden izpad,začela me je kar nekaj obtoževati,da se tako ne dela,itd.,ni pa hotela povedati kaj natančno ima v mislih.Potem pa mi je počil film,povedala sem ji nekaj gorkih….njena nevoščljivost in ljubosumnost sta mi že dalj razjedali živce.
Povem ti meni je ta molk kar fajn,nobenega tračarjenja,službene zadeve pa samo kolikor je nujno in to je to.Brez pozdravov seveda tudi… Nekaj časa me to sicer motilo in mi je bilo neugodno,pa sem se navadila.
Zabij si v glavo,da si zaradi ene zafrustrirane,zakompleksane in nedorasle babe ni vredno cefrati živcev.Delaj svoje delo,njo pa pusti pri miru…Se bo že skihala,če pa ne pa tudi prav…Meni je prav odleglo:nobenega opravljanja,nobenih pogovorov o štrikanju in kvačkanju,pa še dela imam pol manj,ker mi ni več treba še njej riti zanašati.POIŠČI SVETLO PLAT ZADEVE!
P.S. Tudi meni še vedno ni jasno zakaj je do tega prišlo.
Očitno je v vsakem poklicu tako. Z mano tudi ena sodelavka enostavno že nekaj mesecev ne govori več. Kar tako zlepa. Ko sem to omenila eni drugi, je rekla, da mogoče zato, ker je nisem povabila na poroko. Halooo!!! na poroko sem povabila dobre prijateljice, sorodnike, skratka ljudi, ki mi nekaj pomenijo. Če bi hotela ustrežti vsem, bi lahko povabila cel kolektiv (cirka 50 ljudi) …
Enostavno mi je postalo vseeno. Se ne pozdraviva, govoriva tisto, kar je res nujno … Če ji je tako všeč, pa naj ji bo.
LP
Kaj naj rečem? Res grozljivo, da se to dogaja. Pa tako rada bi delala z enim normalnim človekom, ne pa s tako, ki se po vetru obrača. Tako veliko časa preživimo v službi, pa še ta čas ti pokvari nekdo. Ja, ta baba je res nepopravljiva. Vsi vedo, kakšna je. In prelepo ji je. Dela na dobrem del. mestu s končano osnovno šolo (jaz imam višjo izobrazbo, kot sem že napisala) in vedno godrnja, ko je treba kaj naredit in vedno je plača premajhna in vedno so sodelavci neumni -opa, razen kadar koga rabi. Nič nimam proti nobenemu in z nobenim na firmi nisem skregana. In nič nimam proti tistim, ki izhajajo iz južnih krajev. Ampak zmeraj bolj dam prav sodelavki, ki ji je nekoč ob sporu rekla:državljanstvo si zamenjala, nature pa ne boš nikoli. Ja njene obline in meden jezik pri moških delajo svoje. Hvala za podporo in lp
Tudi sama imam dve taki sodelavki. Pa kaj hočmo. Ko vidim, da sta z vsemi prepirljivi in hinavski, se s tem ne obremenjujem. Njuno glupo obnašanje mi daje samozavest. In če mi za dobro zaloputnejo vrat pred nosom, me ne gane sploh nič več. Še najbolj bi upoštevala nasvet Zale 1 – na mizo postav ogromno lončnico. Srečno
Ma škoda je zgubljat besede za take ljudi. Sicer pa sem, kot sem rekla, sama v podobni situaciji in ni lepo. Sekiram se, tudi če delujem nezainteresirana za njihove izpade.
Obe tesni sodelavki sta, oprostite, en kurc vredni. Obe fušata v službenem času (beri konkretno: LEKTORIRANJE) in si v tem času mesečno prislužita še eno plačo. Da ne govorim o letanju na kavice, banke itd. Ma o tem sem že pisala v eni temi, odprti na tem forumu (ŠEFI, VODJE, NADREJENI).
Ja, jaz občasno posurfam po netu, priznam, drugače pa se držim svojega dela in si dopovedujem, da bo bolje. Toda kdaj? Vsak moj poskus in želja, da ustvarim teh toliko ur dnevno, tedensko, mesečno…v službi, kolikor toliko pestrih in prijetnih, se konča ob prvem jutranjem pogledu nanju. Gravžita se mi.
Ja, prav želim si, da katera od njiju to prebere. Koneckoncev pa itak vsi v ustanovi to vedo, nihče pa nič ne naredi.
Včasih sem mal osamljena, ker sem v pisarni večinoma sama (kolektiv dveh). Pa mal potelefonarim prijateljcam, pa možu, pa je. Je pa že boljš to, kot pa da naletim na podoben primerek (opis glej zgoraj), pa se sekiram vse dni. In to bi sigurno se, tolk se pa že poznam.
Upam Manna, da bo ona zate ratala p…. dim. (sorry izrazu)
mmm, v pisarni delam in sicer kaka 4 leta sem bil popolnoma sam, kar me sploh ni motilo (sem pač tak tip). Zadnje leto imam sodelavca, ampak se z njim razumeva. Vem pa, da se zaradi enega tečneža ne bi sekiral, kvečjemu bi me to zabavalo. Bi ga že sprovociral, če ne drugače, z ignoranco.
Bolj ko jo sprašuješ, kaj ji je, bolj kot jo pelješ do raznih direktorjev, bolj se ukvarjaš z njo. Skušaj biti popolnoma flegma. Ignoriraj njeno početje, če te kaj praša normalno odgovori, samo ne načenjaj pogovora. Vendar, skušaj sebe zrihtat, da te to ne žre. Verjetno je MAGIJA v sprejemanju, da je pač taka. Nisi pa ti kriva za vse kar se gre. LP
Forum je zaprt za komentiranje.