Pišem neko besedilo in sem pred dilemo – naj besedno zvezo “na primer” pišem s celo besedo ali naj krajšam v “npr.”.
Od česa je to sicer odvisno?

Predvidevam, da v romanih krajšanja ni, v kakšnih strokovnih člankah, diplomskih nalogah in podobnem pa da se uporablja krajšava. Imam prav?

Lahko jo krajšaš ali pa ne, kakor ti je ljubše. Če se ti besedna zveza v besedilu pojavlja večkrat, jo je seveda bolje krajšati. Bolj pomembno je, da se odločiš za eno obliko in pri njej vztrajaš skozi celo besedilo.

Hvala za odgovor in pojasnilo, bom upoštevala!

Te lahko še nekaj vprašam? (Seveda lahko tudi kdo drug odgovori :)))

Če hočeš v stavku povedati neko besedo še drugače oz. vklopiti njeno sopomenko ali kako se že reče, no … pač da ti ena beseda ni dovolj 🙂 … kako potem to označiš?

Recimo:

Posujemo jo s kakavom – čokolado v prahu, potem pa še dodatno okrasimo.
Na grob je nesla rože (ikebano).
Dobro so se razumeli znotraj kolektiva/ekipe, le Marko se je včasih uprl.
Včasih me ljudje – sosedje – spravijo v slabo voljo.
Na igrišču so bili najmlajši – cicibani -, starejši so stali ob strani.

Nekaj sem že iskala po spletu, pa je menda zadnja možnost pravilna? Meni je tako neživljenjsko … ??

Pomišljaji so primernejši za pojasnila, v takih navadnih stavkih delujejo dokaj nenavadno. Zelo priročna je besedica ‘oziroma’: Posujemo jo s kakavom oz. čokolado v prahu, potem pa še dodatno okrasimo. Uporabiš lahko tudi ‘zlasti’, če ustreza pomenu povedi: Včasih me ljudje, zlasti sosedje, spravijo v slabo volje. Včasih je pa bolje dodatno besedo izpustiti: Na igrišču so bili najmlajši, starejši so stali ob strani/Na igrišču so bili cicbani, starejši so stali ob strani.

Gordita, ponovno HVALA!

Vseeno pa mi ne da miru, kako je dejansko prav. Pustimo ob strani, da sem si izmislila neumne primere. 🙂

Aja, slovnično te zanima. Pravilno zapisane so druga, tretja in četrta poved. Kot oklepaj delujeta tudi dva pomišljaja, vendar za zadnjim pomišljajem običajno ne pišemo več vejice, čeprav bi tam sicer morala biti.