nov partnerski odnos

Pozdrav,
zanima me vaše mnenje o temi kako, oz. ali je sploh možno ustvariti nov partnerski odnos ko si 50+ in sta oba ločena. Saj vem, da je teoretično vse možno, v praksi je bilo pa pri meni tako, da se ni izšlo.
Problem je že v tem kje si organizirati skupno življenje. Vsak ima svoje otroke, starše, bivšega partnerja, neko nepremičnino kjer biva z otroci ali starši… Zataknilo se je pri tem, da nebi kaj podedovala po njem, ker mi to ne pripada. Skratka toliko težav, da človek izgubi voljo za prilagajanje in dogovarjanje. Štiri leta sem se trudila, prilagajala, tudi njegovemu sinu, pa je bilo stalno odlašanje, izgovori, da še ni pravi čas za skupno življenje, da ni denarja za skupno stanovanje. Skratka en kup izgovorov. Bila sem pozitivna, prepričana da nama bo uspelo, zdaj pa razmišljam, da je bila iluzija, da skupno življenje pri teh letih ni možno, ker je preveč prtljage od prej.
Hvala za mnenje.
Morda kdo pozna kakšen uspešen primer, ker jaz ga ne??

Moje mnenje. Ce ti je tesko, potem je vse izguba casa.

In še moje mnenje. Kaj pa štiri lepa leta, ki sta jih preživela skupaj? A to pa ni nič?

Zakaj je treba nujno delat neke kalkulacije za prihodnost in bit potem razočaran, ker se ne izidejo? Tolk ste že navajeni kalkulirat, da ne slišite ptičkov pet.

Pomlad je tu. Uživajte v vsakem trenutku, ki ga (še) imate. Jaz sem to razumel pri 14tih. Od takrat naprej mi je lepo.

Živlienje je treba živet, ne planirat, kako bi ga lahko živeli.

A ne rečejo, kjer je ljubezen, je pot? Kalkulacije očitno niso vštete tu zraven, sigurno pa je, da čim starejši si, manj si se pripravljen prilagajat. Moje mnenje.

To se reši takole:
kar je moje je moje, kar je tvoje je tvoje, živiva pa lahko en cajt pri tebi, en cajt pa pri meni,
če imaš ti stanovanje, jaz pa bajto (ali obratno) sva pozimi pri tebi, poleti pa pri meni…
Imava se fajn, če pa otroci kaj piskajo, jim povej, da boš tudi ti začela odločati katerega
partnetja ima lahko in katerega ne…..

Zgleda, da ni možno le s tem, kar pa ne pomeni, da ni možno na splošno.
Če nima interesa, ga pač nima.

komot
prodata vsak svoje
izplačata vsak svoje potomstvo
skupaj nabavita novo gnezdece ☺

Zakaj prodati? Koga izplačati?
Sta komu kaj dolžna??

Zakaj prodati? Koga izplačati?
Sta komu kaj dolžna??[/quote]

To tud mene zanima….koga sem dolžna izplačevati, če recimo mojo lastno bajto
prodam?

Lepo zapisano. je dalo še meni malo za mislit!

Kira pamet, lol

NS pamet je bla pr 14tih zdele so pa že izkušnje 😉

Če pa se ji je šele zdaj posvetilo.

Boljš zdaj kot kasnej. Nekaterim se nikoli. 😉

Jaz for once si ne bom pred smrtjo rekel “živel sem pa le”. Vsak dan živim na polno pa če bom še 50 let al pa 5 minut.

Ne vem zakaj je nujno, da moraš na stara leta pod nujno zaživeti z drugim. Lahko se imaš preprosto lepo, ko imata oba čas. Potem pa spet vsak na svoje, k svojim obveznostim. Tudi ne vem, zakaj bi si morala deliti premoženje.

Zakaj prodati? Koga izplačati?
Sta komu kaj dolžna??[/quote]

To tud mene zanima….koga sem dolžna izplačevati, če recimo mojo lastno bajto
prodam?[/quote]

dokler otroci študirajo (26 let) so jih starši dolžni živeti … z izplačilom je to pokvitano
pa oba štartata vsak s svojo 1/2 vloška ☺ – in je ob dedovanju več miru

To tud mene zanima….koga sem dolžna izplačevati, če recimo mojo lastno bajto
prodam?[/quote]

dokler otroci študirajo (26 let) so jih starši dolžni živeti … z izplačilom je to pokvitano
pa oba štartata vsak s svojo 1/2 vloška ☺ – in je ob dedovanju več miru[/quote]

Kakšno polovico vložka? Kaj so pa otroci vlagal v mojo bajto?

Najbolje je, da stanujeta vsak na svojem in živita samo skupno-interesno življenje.

Tako kot v celotnem življenju, se tudi v tem obdobju srečaš z novimi dogodki in novimi problemi.

To so ostareli ali bolni starši in s strani mlajših se pojavi-nakaže problem dedovanja:
“sedaj bo nekaj dobil nekdo, ki mu to ne pripada”
Izstopi sebičnost in strah mlajših generacij, ki hočejo imeti “nekaj” ki jim kao absolutno pripada in to v najkrajšem času.

Meni se zdijo take zveze zelo koristne. Da pomagata drug drugemu potem na stara leta.

V bistvu sedaj živiva tako, da se druživa za dopuste, za vikende. Torej talepši del življenja in štiri leta v bistvu nisva preživela skupaj, ker ne živiva skupaj. Vsak je bil več sam, kot sva bila en z drugim
Noben ni lastnik cele nepremičnine kjer živi, tako da prodaja trenutno ni možna.
Menim, da skupno življenje bolj praktično in tudi cenejše in jaz si želim, da bi živela skupaj. če je volja, je tudi pot. Samo zgleda, da moj prijatelj nima te volje.