normalen moški
Ja a mogoče ni zblojena? Rada bi normalnega fanta, poleg sebe jih ima cel kup, pa ni zadovoljna z nobenim.
Se bo morala sprijaznit, da ima takšne gene, da jo privlačijo neki jebivetri, pri katerih bo življenje razburljivo. Pri normalnih ni iskrice, ko pa pride mimo en jebiveter, se pa iskrica kar naenkrat pojavi.
No sej je mariborčan zgoraj ob 14:57 lepo razložil.
Pa ne jamrava midva tu na forumu, midva sva samo osvetlila situacijo. Jamrate zblojene babe, ki pravite da želite nevemkakšnega desca, skačete pa . za takimi, ki so živo nasprotje temu kar pišete.
Mal počistite po glavi, kaj bi sploh rade. Ne gre skup, da bo lep in frajer, da se bo 100 punc metalo za njim, pa potem izbral samo vas, žural cel cajt, kot nezaposlen imel ves dan cajta, pa kakšna mamila smrknil (to je mnogim ženskam v plus), potem po poroki pa, da bo potem doma skrbel za otroke in služil denar.
Eno takšno žensko prav dobro poznam, je fajn zajebala lajf otroku, prav extremen primer v to smer.
Sej pa je stvar logična, vsak išče, česar nima.
Moških, ki tebe zanimajo, ženska, kot si ti, ne zanima, ker vse, kar ti nudiš, imajo tudi sami.
En tak, samski 30+ s svojim stanovanjem bo raje vzel magari brezposelno 25-letnico, ker mu je pač fizično ful huda..
On ne rabi tvoje samostojnosti, neodvisnosti, stanovanja..[/quote]
Dragi Mariborčan, seveda mi je jasno, da je to tako 🙂 Zato sem pa napisala, da je dejstvo, da je pri mojih letih mnogo težje na novo iskati partnerja. Pri dvajsetih tega problema nisem imela 🙂 Kljub vsemu pa še vedno upam, da je vseeno nekje nekdo…..
Pametne: vzamejo nekje do 30 leta kakšnega vredu tipa
Manj pametne: tam pri 34-35, ko voda v grlo teče, totalno kriterije spustijo in vzamejo prvega, ki pride mimo
Butaste: se gredo družino z jebivetri, kar rezultira v vsesplošnem nezadovoljstvu, ker tip ne izpolnjuje osnovnih pričakovanj, kakšen naj bi bil odgovoren moški
Po mojih opažanjih si kiksnil za kakšnih 5 let navzgor.
Do 25 še imaš neke šanse (tadobri pari so se sparili okoli 22 leta), do 30 loviš zadnji vlak in srečo, po 30 pa nimaš baš i neke izbire več…razen če vzameš ločenega (ima za sabo eno zafurani vezo, torej ni tako sposoben ali izbire pametne ženske ali pa obdržanja pametne ženske), samskega po 3o (spet -. zakaj še ni vezan???), karierista (potema pa sanjat o tem, da bo naenkrat dal družino na prvo mesto….iluzija)…itd
Težko je reči kaj je zame normalen, bolje bi bilo reči všečen, simpatičen.
Normalno je tudi recimo to, da je recimo umetniško usmerjen, ampak privlačno pa mi to ni. Normalno je, da je vrhunski športnik, ampak za partnerja imeti vrhunskega športnika? To pa težko, če sam nisi v teh vodah.
Zato bom napisala raje kaj mi je privlačno pri moškem oz. kakšnega bi imela za partnerja:
Starost: 29-39 in seveda samski (lahko ločen, z otroki)
Hobiji, prosti čas: ljubitelj športa (pa ne pred tv) oz. rekreacije predvsem v naravi, da tu in tam prebere tudi kaj več kot le TV spored
Razgledan (to ne pomeni, da mora biti vsaj univerzitetno izobražen, razgledani so tudi takšni z SŠ in nerazgledani diplomanti tudi obstajajo)
Prijazen, odkrit, zaupanja vreden, zanesljiv
Videz: če je nekaj kg preveč in malce trebuščka ni panike, važno je, da je v kolikor toliko dobri kondiciji, da bova lahko skupaj športala, šla v gore, na kolo ali kaj podobnega. Če se že pojavlja pleša, nič zato. Važno je, da je opran, umit.
Služba: to pa seveda mora biti, če pri teh letih še nikoli ni bil zaposlen – ne hvala. Izjema je le primer, da je ostal brez službe pa jo intenzivno išče.
Da zna kaj sam za sabo pospraviti, da zna oprati oblačila, plačati položnice
…
Okrog mene se pa slinijo poročeni pohotneži proti 50 ali več let, 20 letni mladci. Če so pa mojih let pa so obupanci, ki bi kar takoj dobili žensko in ji naredili otroka. Ali pa ločenci, ki so sveto prepričani, da smo ženske slabe in da moramo biti srečne, če nas sveže ločeni frajer sploh pogleda.
Nasplošno pa opažam, da je skoraj nemogoče najti samskega moškega mojih letih, ki bi bil v prostem času aktiven, ki bi rad športal, šel na kak izlet v naravo, poskusil kaj novega.
Da ne govorim o tipčkih, ki se samo hvalijo kak fajn avto imajo, na kaka draga potovanja hodijo (z agencijo seveda, v drag hotel, samo kaj ko pravo potovanje je na svojo roko, brez dragih hotelov).
Od moškega pričakujem tisto kar jaz nudim. Če jaz rada športam, potujem, če ne visim ves prosti čas na netu, pred TV, v lokalih, tudi takega moškega ne rabim. Rabim moškega s katerim bom lahko delila svoj prosti čas in uživala skupaj z njim. Uživam tudi sama, ampak bolje je v dvoje.
Lahko točno zato, ja. Si predstavljaš 2x uspešnost na kupu?
Če se še fajn razumeta, kaj zaiskrita in imata kup tem za klepete kadarkoli… mora biti prav fajn.[/quote]
Mogoče pa mariborčan misli, da lahko žensko dobi le na stanovanje. Ergo… tisto, ki ima stanovanje, pač ne more dobiti, ker zmanjka ‘argumentov’. :))))))))))))
Sicer pa, za tak kriterij še nisem slišala.
”Takšno, ki ima stanovanje nočem.” Hmmmm…. noooooooooooooooo coooooooooooment. :))))))))))
Lahko točno zato, ja. Si predstavljaš 2x uspešnost na kupu?
Če se še fajn razumeta, kaj zaiskrita in imata kup tem za klepete kadarkoli… mora biti prav fajn.[/quote]
Mogoče pa mariborčan misli, da lahko žensko dobi le na stanovanje. Ergo… tisto, ki ima stanovanje, pač ne more dobiti, ker zmanjka ‘argumentov’. :))))))))))))
Sicer pa, za tak kriterij še nisem slišala.
”Takšno, ki ima stanovanje nočem.” Hmmmm…. noooooooooooooooo coooooooooooment. :))))))))))[/quote]
He he. Točno ja.
Tako misli tudi večina (samskih) žensk.[/quote]
Potem pa ne vem, zakaj se večkrat ne razumemo in ne najdemo skupne poti…:)[/quote]
Po moje preveč “kataloško” usmerjeno iskanje partnerje, da si v naprej narediš popis oz. seznam s križci in kljukicami, pa potem ocenjuješ, kaj vse mora imeti ali kaj mu ne sme manjkati, je preveč “tehničen pristop”, ki sam po sebi predstavlja omejitve. Tu ni prostora za presenečenja, za prevrate našega fiksiranega razmišljanja, ki zahteva točno določeno predstavo (idealnega) partnerja.
Tako misli tudi večina (samskih) žensk.[/quote]
Potem pa ne vem, zakaj se večkrat ne razumemo in ne najdemo skupne poti…:)[/quote]
Hmmm… že če samo pogledaš tale forum. Na eni strani samske, na drugi strani samski…. in vsak piha svoj ogenj in stresa gnojnico po nasprotnem spolu. Pa mi povej, kater človek (ne glede na spol) bi si želel ubadati z nekom, ki že v štartu obsoja, posplošuje, žali….
To počne človek, ki je izgubil zaupanje vase in v svoje občutke.[/quote]
Saj to ravno, če ti je nekdo všeč, potem bi ta všečnost prvo morala temeljti na osebnostno-značajskem privlaku, da ti je nekdo všeč kot človek, tak, kot že pač je, kot ga je naredila mati narava, in ne zaradi tega kar predstavlja nazven, da bi moral razmišljati o številki njenega modrca, o njegovi znamki avtomobila, barvo oči, višini, če rad/a smuča ali igra šah, če ima preveč ali premalo kilogramov….
To počne človek, ki je izgubil zaupanje vase in v svoje občutke.[/quote]
Saj to ravno, če ti je nekdo všeč, potem bi ta všečnost prvo morala temeljti na osebnostno-značajskem privlaku, da ti je nekdo všeč kot človek, tak, kot že pač je, kot ga je naredila mati narava, in ne zaradi tega kar predstavlja nazven, da bi moral razmišljati o številki njenega modrca, o njegovi znamki avtomobila, barvo oči, višini, če rad/a smuča ali igra šah, če ima preveč ali premalo kilogramov….[/quote]
Aleluja… danes govoriva v istem jeziku. Pa ne morem, da verjamem. :))))))))))))))))))))))
Točno matjazko, osebnostno-značajski privlak. Recimo mene osebno ne privlačijo moški, ki ves prosti čas preživijo na netu, pred TV ali v lokalih. Ne privlači me značaj moških, ki se hvalijo s svojimi dragimi avti in se imajo sploh in oh mačote. Dražji avti so veliko bolj potratni, pelješ se pa tako z enim ali drugim. Ne rabi bit BMW.
Barva oči ni pomembna. No višina pa tako tako :), ponavadi so mi privlačni višji od mene (glede na to, da sem majhna to sploh ni problem). Glede hobijev pa je tako: eni radi športamo, drugi gredo radi v lokal popivat. Močne značajske razlike. Veš partnerja si želimo zato, da lahko potem skupaj preživljamo prosti čas. Seveda sem pripravljena na kompromise. Če bo on rekel, da rad jadra, se bom prilagodila, če bo rekel, da rad hodi v gore, tudi ne bo problem, tudi če bo rekel, da želi družbo za tek, se bom priladila in začela ukvarjat s tekom. Če bo pa rekel, da si želi v prostem času le lenairt, popivat, žurat, potem pa se ne bom prilagodila. TO so pa dosti prevelike razlike v značaju.
To počne človek, ki je izgubil zaupanje vase in v svoje občutke.[/quote]
Saj to ravno, če ti je nekdo všeč, potem bi ta všečnost prvo morala temeljti na osebnostno-značajskem privlaku, da ti je nekdo všeč kot človek, tak, kot že pač je, kot ga je naredila mati narava, in ne zaradi tega kar predstavlja nazven, da bi moral razmišljati o številki njenega modrca, o njegovi znamki avtomobila, barvo oči, višini, če rad/a smuča ali igra šah, če ima preveč ali premalo kilogramov….[/quote]
Forum je zaprt za komentiranje.