nočne more

hja, je pač tako, da nas v vsej tej lepoti življenja tudi mučijo določene zadeve. jaz sem se na srečo tistih neprijetnosti v budnem življenju kar učinkovito otresla. me pa redno mučijo bedne nočne more.

jezi me, da ne najdem povezave z resničnostjo. nič konkretnega me ne muči, nisem napeta, nisem živčna, vse pravzaprav zelo lepo teče… no, večkrat na teden pa se ponoči zbujam s hiper divjim srčnim utripom, neprijetnim občutkom. velikokrat sanjam, da me kdo ali nekaj preganja. ko se predramim imam občutek, kot da kdo čepi sredi moje sobe. če se le predramim in ne konkretno zbudim, te sanje obvezno sanjam naprej. to se laho zgodi nekajkrat na noč. zdaj sem se navadila, da si že v sanjah rečem, da je le mora in da se moram zbuditi. potem se kot budala trudim držat oči odprte, da ja ne bom naprej sanjala. najbrž si lahko predstavljate, kakšna se potem zjutri zbudim.

se kateri dogaja podobno? ima katera mogoče pametno razlago za te moje nočnje peripetije?

Men se je neki podobnega dogajalo ko me je nekaj mučlo…ko sm bla tko v lajfu prvic v necem kr mi ni slo in kr je blo vse narobe in sm mela tko ful negotovo prihodnost…takrat sm recimo sanjala da se utapljam pa se drugace nikoli nism bala vode in tko.

Meni se to dogaja že od malega. Vstanem iz pojstle tečem prosti vratom, srce mi ful bije, pol pa opazim, da sem to samo sanjala in zaspim naprej. Al pa zagledam koga v sobi (čeprav ni nobenga) Ne vem, kaj je to?!

Ne bom vam povedala,ker je žgečkljivo.

Naše sanje izražajo podzavest !

Poskusi najti razlog, kaj je tisto kar te v tem trenutku muči in se manifestira skozi sanje !

lp

Definitivno moras najti vzrok. ce ne bo slo pojdi k strokovnjaku, saj to ni nic takega, skoraj ziher pomaga…..zadnji cas je da se naspis, ves koliko noci se imas pred sabo…poskusi tudi s kaksnimi vajami, zelisci, zdravili, pred spanjem…

Mogoče se pa še nisi povsem otresla oz. razjasnila težav in tegob v realnosti. Men se je to redno dogajalo, ko sem imela neurejen način življenja. Potem ko sem spremenila način življenja, so se tudi sanje spremenile. Sedaj imam nočno moro samo občasno, kadar sem psihično in fizično napeta in nimam vsega razčiščeno ter običajno okoli polne lune.

Sanje so povezane z vsakdanjim življenjem. Če se ti to dogaja, te definitivno nekaj muči oz. moti. Malo se poglobi vase in skušaj ugotoviti vzrok.

Meni se je pred kakšnim letom dogajalo isto. Zadevo sem ignorirala, dokler se mi ni čisto sesul imunski sistem – zaradi stresa. Zdravljenje potem je dolgotrajno. Zato, čimprej ugotovi, kaj te muči.

ja saj v tem je hec, da skušam najti tisto, kar bi lahko bil vzrok za moje “lepe” sanje, pa ga ne najdem. kot pravim, sem prvič res zadovoljna. v ljubezni gre zadnje leto stromo navzgor, tako da se bojim, da bova končala v vesolju :), služba se je uredila, doma se enkratno razumemo… kaj pa vem. mogoče je pa res nekaj, kar seva iz podzavesti, da je tam kaj zatlačeno in moram zbrskat na dan…

uh, si me prestrašila! bom vzela baterijo in povečevalno steklo, pa se bom malo pobrskala od znotri na vse strani. in ko najdem, če najdem, kaj pa potem.

bajdwej, danes sem super spala. nobene more 🙂 jupi

Mogoče pa si preveč utrujena in bi rabila malo daljši predah?

Dokler je človek v gibanju in v akciji, se pravi, da se mu na hitro dogaja več stvari, je telo na 150%, potem ko pa se vse umiri in ti misliš, da je vse OK, ti pa telo pove, da ni vse OK. Tudi telo rabi počitek. Mogoče je pa samo to.

fino, čebelica – po nicku sodeč si tudi ti ves čas v pogonu :), ker me torej čez 43 ur čaka štart na dopust, upam, da bodo težave rešene.

Vse lepo na dopustu….;)))))

Potem pa z novimi močmi v pogon…..

ja! zdaj je samo še 42 ur do takrat 🙂

Mogoče pa si v vsej tej sreči na nekoga pozabila? Je nekdo, s katerim kakšnih stvari nista dorekla?

pojma nimam. sicer pa sem opazila, da mi hudičevo dobro ratuje to, da se spretno izogibam času, ki bi gaposvetila sebi, da bi si vzela čas za razmišljanje, tuhtanje, spoznavanje sebe. toliko stvari se dogaja, tako polni so dnevi, da ne vem, kdaj sem na zadnje stopila vase. včasih sem pridno pisala dnevnik in priznati moram, da je bil dober terapevt, zdaj se ne spomnim, kdaj sem zadnjič kaj zapisala vanj…

to je to, oseba, na katero pozabljaš, si ti sama

No, vidiš, počasi pa boš ugotovila, kaj te razjeda…..;))))….kar tako naprej….najpomembnejše je, da poznaš samega sebe, si sam s sabo zadovoljen in predvsem si moraš vzeti čas zase……samo zase…..pa čeprav samo pol ure…..

Za začetek pa spet kaj napiši v tvojega terapevta…..;)))))

čebela, tina in vse ostale, ki me tako spretno in prijetno vodite skozi vprašanja in odgovore, priznati vam moram, da si nisem mislila, da bi mi forum lahko kadar koli, kakor koli pomagal. vedno se,m se namreč jezila nad tistimi napadalci, ki se na vsako temo obesijo, samo zato, da pač nekaj raztrgajo. no, tokrat sem več kot prijetno presenečena in zadovoljna. in tu se spet kaže tisto, da pozabljam nase. namreč, če ne bi tega napisala na forum in “klepetala” z vami, ne bi iskala vzrokov in odgovorov, ampak bi se samo spraševala in takoj nato ta vprašanja tudi odrinila – konec koncev je treba delat, potem nakupovat, potem pobirat perilo, potem likat, potem pakirat, potem psa lulat peljat, potem se z ljubim dobit, potem začrtat pot na zemljevidu, potem se nahranit, potem… pa bi šel še en dan mimo.

hvala punce, ker ste mi pustile, da iščem in mogoče celo res najdem!

Tole je pa kompliment…..;)))))

Za to pa smo na tem forumu, ne?…..no, vsaj večina…..da si pomagamo, malo poklepetamo,….

Imaš prav, ko praviš, da nekateri tu prežijo kot hijene, da napadajo iz zasede….žalostno….pa vendar…..so ljudje na tem svetu, ki se hranijo iz nesreče drugih…..se mi smilijo, ker pri tem pozabljajo nase…..seveda, ker se je lažje ukvarjati z drugimi……saj veš, kaj hočem povedati…..

Danes se svet resnično prehitro vrti in dan ima premalo ur….;)))))…ne pusti, da te poskra vase…..vedno prisluhni sebi in svojemu telesu…..vidiš, telo ti je namignilo, da nekaj ni OK….bodi pozorna na takšne znake…..

Srečno….;)))

no vidiš čebela, pa si prinesla danes tudi meni skledico medu, oziroma prijetnega medenag občutka :)))

tudi tebi srečno v spopadanju z divijm svetom, ki nas oblači v pritiske in opremi s kroničnim pomanjkanjem časa!

no vidiš čebela, pa si prinesla danes tudi meni skledico medu, oziroma prijetnega medenega občutka :)))

tudi tebi srečno v spopadanju z divijm svetom, ki nas oblači v pritiske in opremi s kroničnim pomanjkanjem časa!

To se dogaja tudi meni. Na začetku, ravno ko zaspim. Se zbudim, srce mi nabija kot noro, v sebi imam pa občutek, kot da je nekaj zelo zelo zelo narobe.
In si tudi ne znam pomagat 🙁

Marusa 1, preberi si zgornje poste, ko smo svetovali sadni…..;)))))

Verjetno se boš našla notri…..predvsem pa je treba začeti reševati problem….če boš imela še kakšo vprašanje, pa se le javi….;)))))

ja, marusa, to je zelo zaj….a zadeva. zjutraj pa se zbujaš čisto utrujena in trapasta zaradi nočnih zmed. sem imela obdobje, ko sem, kadar koli sem sanjala, sanjala more. včasih niti nisem vedela kaj, samo vsa v šoku sem se zbujala. dejansko nekaj tiči v nas in bruhne ponoči na dan. to je namreč edini treniutek, ko naš nadzor in razum počivata in na dan butnejo čustva, občutki, strahovi, skrbi, ki jih sicer pridno in uspešno tlačimočim globje. zato pa je prav, kot smo ugotavljale s puncami pod to temo, da se daš čas in razmišljaš, se soočaš in čistiš svojo črno klet v sebi.