Nočem praznovati abrahama in pika!!

Kako naj prijateljem in domačim dopovem, da ne želim praznovati 50. rojstni dan?? Zame je to zelo stresno in kar zmrazi me, ko pomislim, da sem stara že pol stoletja! In to naj praznujem? Da sem stara pol stoletja? Ne hvala. Že od nekdaj ne maram rojstnih dni, okroglih pa sploh ne. Že praznovanje 40 let je bilo katastrofa, zdaj pa sploh nočem. Ampak oni vztrajajo in vztrajajo, da moram praznovati, da si samo enkrat star 50 ter da vsi to praznujejo. Praznovanja nočem in pika!! Ampak kolikor jih poznam, mi bodo pripravili presenečenje in organizirali praznovanje kljub mojemu nasprotovanju. Najraje bi tisti dan šla daleč stran, magari v tujino!

Točno tako. Če se jim ne da dopovedati, da nočeš, si vzameš teden, dva dopusta in klizneš nekam stran. Poveš jim, da boš tam praznovala. Pa da naj ne nosijo nobenih daril. Če se jim pa tudi tega ne da dopovedati, potem pa namesto darila zbiraš prostovoljne prispevke za to potovanje.

Tožilnik!

Jaz bom čez nekaj let 70 in tudi NOČEM nobenega praznovanja. Na sploh mi gredo rojstni dnevi na živce. Po hiši je treba vse pospraviti, brezhibno počistiti, speči peciva, pripraviti hrano. Na koncu dobiš en kup daril, ki jih ne potrebuješ (tudi če že vnaprej vsem poveš, da nič nočeš, tega ne upoštevajo) in imaš še cel kup posode za pomiti in pospraviti. In vsi ti gosti se čez celo leto nate niti ne spomnijo. Ne, HVALA!

KIGA ali ČESA  ne želiš praznovati? ROJSTNEGA DNEVA!!!

Težko je brati slovnične imbecile, zato: “Sedi, cvek!”

P.S. Avtorica, pol stoletja boš stara in še vedno ne obvladaš slovenskega jezika?

Jaz imam identično težavo. Res bi rada, da gre potihem mimo. Bom stisnila zobe in za najdražje pripravila malo za pojest in torto, to pa je vse

Se tudi ne veselim. Morala bi biti hvaležna, pa imam kvečjemu težave.

Točno to! Tvoj RD je. Oni samo iščejo izgovor, da se ga bodo nalili, sploh ne upoštevajo tvoje želje. Pojdi nekam takrat in naj sami praznujejo.

Jaz nisem praznovala svojega 30, za 40 in 50 pa me tudi nihče ne bo vprašal, ali bom.

Jaz sem svoj zadnji rojstni dan praznovala, ko sem jih imela 15. Za 30 nič več. Ne za 40. Nič. Par čestitk in stisk roke nekaterih in ene par prek telefona, in to je to. Nobenega preseravanja, iskanja pozornosti, itd…

Za 50 pa sploh ne bo praznovanja. To že vedo vsi najbližji. Ker pač nisem za te reči.

Ni mi pa jasno, ko vidim ponekod izobešene plakate in ne vem kaj še vse za okrogle obletnice. Koga briga, če ima tam en Francelj 70 let na drugem koncu mesta? In obešen plakat s slikico.

Bedarija! Čisto pretiravanje to s plakati. In da mora cela država vedet, da je en dopolnil 40. Pa kaj pol??

imam lepo družino, dobro se razumemo, ampak nismo pristaši praznovanj. Noge od nas ne praznuje, ne mama, ne sestre in bratje, ne moji otroci … Skratka nihče. In tako sem, ker sem prva abrahamka v svoji generaciji, rekla vsem, da praznovala ne bi, daril bom pa vesela. Se je vedelo, da bom od vseh dobila po sto EUR in takrat mi je denar zelo prav prišel, ker sem bila v krizi. So razumeli, so vsak posebej dali denar v svoje kuverte, napisali zraven želje in to je bilo to. Nobenega dolgega nosu ali zamere. Kasneje sem obiskala vsakega posebej in se osebno zahvalila za darilo.

Letos je en od mojih otrok dopolnil trideseto leto in bo zadeva podobna. Vsak mu bo dal svoje darilo – sto EUR, ko bo pa otrok pri volji, časovno in finančno, bo pa sam obiskal vse sorodnike in se zahvalil.

Oprosti ti pred menoj….sama ne dam darilo, ce mi ne namenijo vsaj 2 koščka salame in kos kruha, ali pa kave.

To pa ni lepo, da darilo bi, pripravila pa ne bi nič. Kako pa to izgleda?

Meni so za 50 let prijatelji priredili presenečenje, da so me vrgli iz letala s 6000m.

Tem svojim prijateljem povej, da vsi ne praznujejo 50. rojtnega dne. Jaz ga nisem.

Tvoja pravica je, da ne praznuješ, če ne želiš. Vsem teden dni ali še boljše 10 dni pred rd-jem pošlješ sms z obvestilom npr. v smislu:  vnaprej se zahvaljujem za vse želje za prihajajočega abrahama, ki jih bom zelo vesela, vendar sporočam, da rojstnega dne ne bom praznovala. Z denarjem, s katerim ste mi nameravali kupiti darilo, si tako dali drugače popestrite dan po svoji želji. Hvala za razumevanje! Čeprav se da sestaviti tudi bolj “štosno”, ampak da se ve, da potem ljudje ne prihajajo voščit, pripravljat neka presenečenja … in da potem nisi tam kot kisla kumarica. Boljše prva kot vsaka naslednja zamera.

Veliko ljudi ne praznike rd. V bistvu je to en brezvezni stres, stroški pa tudi. Ne sekiraj se, raje pojdi na krajši dopust

Jaz pa nisem prava monovka.

Naslednji soboto gremo na okrogli rojstni dan sorodnika, se veselimo.

Naredil bo kosilo v lokalni dobri gostilni, malo se bomo poveselili, počvekali.

Za mojega abrahama smo s še dvema sorodnicama, ki sta prav tako imeli abrahama, naredile piknik za vso sorodstvo. Nekaj cateringa, nekaj smo sami pekli na žaru, igrišče, čvek, luštno smo se imeli.

Nikoli pa nismo in ne bomo pri kom doma postavljali mlajev, ogromnih rož .. s številko. Kaj koga drugega briga, kdaj, kdo slavi.

Vemo sorodniki, ki se razumemo.

Tudi za navadne rojstne dneve običajno gremo/pridejo voščit, spijemo kavo, nazdravimo s kozarcem vina, kak narezek in to je to. Ni namen jesti in piti, namen je voščiti in še kaj pogovoriti.

Jaz bom kaj malega praznovala, sigurno bomo šli na kako pijačo, daj bog da bi takrat bil kak fajn koncert ali morda kak disco revival party.

Ampak – če mi kdo misli prit zvonit ponoči na vrata, me metat iz postelje ali mi oblepit avto s sekret papirjem ali mi po štengah nanosit polne kozarčke vode ali mi blokirati dovoz da zjutraj ne morem na pot – pa jaz teh ne pogledam več v življenju! To je meni ajd čaw mimo!

Praznujem samo v krogu svoje družine. Nisem in nismo pristaši velikih zabav in presenečenj. Ko vidim po Sloveniji, pri hišah te mlaje in okrogle obletnice, svojim vnaprej zabičam, da ne bi pripravljali takih  neumnosti. In vsi to spoštujejo. Težje je s sorodniki, prirejajo  prave ohceti. Bolj je to bahanje med njimi.

Je v kakšnem pravilniku ali celo zakonu napisano, da moraš za okroglo obletnico čistiti, kuhati, peči, pospravljati? Prvič slišim, da bi se to zahtevalo od slavljenca, pa sem blizu tvojih let. Če bi imela ob sebi takšne ljudi, bi razmislila, s kom se družim, tudi če gre za žlahto. Bi tudi odločno povedala, da se teh cirkusov ne grem. Pri teh letih se vendar že moramo znati postaviti zase. Sama nekaj bližnjih  povabim v restavracijo ali na kmečki turizem, sam rojstni dan pa preživim v termah, na krajšem oddihu, potovanju. Če bi že bila doma, bi pričakovala, da vse uredijo drugi, ne pa da jaz pripravljam in pospravljam. Mi je pa vseeno ali gre za navadno ali okroglo obletnico. Se mi pa tudi vedno bolj zdi, da dejstvo, da si eno leto starejši, ni ravno razveseljujoče. Glede daril smo zmenjeni, da je čisto simbolično, res malenkost, sem pa vesela, če kdo na ta račun donira v dobrodelne namene. Tebi in drugi želim, da rojstne dni preživite po svoji meri.

Tudi jaz ne razumem, v čem je poanta teh plakatov, postavljenih zunaj. Če se že praznuje, je to krog povabljencev in to je to.

Folk je ratal naduvan, da glava peče. Jaz jaz jaz…. In mora biti plakat s sliko in besedo viden vsem. Ampak vsem. Komu na čast? Kot da je sosedova Lojzka edina na svetu, ki jih šteje 80.

Jaz jih bom letos napolnila 60. To je lepa obletnica, zato sem rezervirala kosilo za mojo družino in prijatelje v prijetni gostilni.  Povabila sem tudi prijateljice, ki smo se skupaj igrale v otroštvu, pa tiste iz srednje šole, pa faksa, pa prve službe,…

Komaj čakam, da se spet srečamo.

Če pa ne želiš praznovati, pa pač ne praznuj. Ali pa praznuj na svoj način, npr. da greš na kakšno potovanje, si kaj kupiš, se zapreš v sobo,… It’s your choice.

Me veseli, da je še nekaj normalnih ljudi.

Tudi mi tako kot pri stari forumašici.

Tudi jaz sem se bala abrahama. Travmirala pol leta prej. Na koncu sem  praznovala na onkološkem na prvi kemoterapiji. Od tega je 5 let.

pač če tako zelo nočeš povej vsem da imaš takrat rezervirano potovanje, praznovanja ne bo nikoli… zahvali se vnaprej vsem za lepe želje za praznovanje, ampak res ni treba, ker te ne bo in si na potovanju.