Noče narediti splava čeprav …..
Delam v socialno-varstvenem zavodu, kjer imamo uporabnike s poskodbami mozganov. Kar pomeni, da so se rodili taki in potrebujejo institucijo, ki se ukvarja s takimi primeri. Pri nas so od šoloobveznih do tistih katerih starši ne morejo vec skrbeti za njih tako ali drugace in pri nas bivajo. Vsi imajo zmerno do hudo poskodbo mozganov. Naj vam povem, da ni lahko. Ne otroku ne starsem. Starsi v dolocenem obdobju ne morejo vec skrbeti za njih in jih predajo instituciji.
Kaj hocem povedati? V kolikor se ve, da se bo otrok rodil bolan je zelo sebicno ga spraviti na ta svet, ker nima nic od zivljenja. Sebicno je zato, ker si je gospa bodoca mama zamislila da hoce imeti otroka in pika ne glede na to kaj povlece za sabo za celo zivljenje. Pa pustimo na strani to, da tudi starsi nimajo nic od zivljenja.
soft, 17.10.2023 ob 21:44
Zelo težka odločitev in v obeh primerih bo hudo. Vprašaj se le s katerim “hudim” lahko živiš.
Glede diagnoz v nosečnosti je pa tudi že veliko primerov, ko na koncu ni bilo tako hudo kot so pričakovali. Res pa je odvisno za kaj gre. Če so kakšne statistične možnosti, jaz se na to ne bi preveč zanesla, dokler ne bi dokazali še kako drugače, da je otrok na smrt bolan, prizadet tako, da ne bi mogel preživeti oz bi hudo trpel, bil v bolečinah,.. za ostale primere bi premislila. Res je težko, a ni nujno z zdravim otrokom nič lažje. Vsakemu pa je naloženo točno toliko, kolikor zmore. Vsekakor pa to mora biti skupna odločitev. Dogovor. O teh zadevah bi se pari morali pogovoriti prej… Ne greš delat družine z nekom, ki nima enakih vrednot, pogledov na svet kot ti. Ravno zato.
Se strinjam.
Cicimici928, 18.10.2023 ob 09:20
Naj se odločitev tvoje žene zdi še tako nerazumna in medicinsko nespremenljiva, si na tem preizkusu totalno pogrnil. Pokazalo se je iz kakšnega testa si. S človekom, ki ga ljubiš, ostaneš v dobrem in slabem in ga podpreš pri njegovih odločitvah kakršnekoli so in ne stisneš repa med noge. Nikoli ti nihče ne more garantirati, da se bo otrok rodil popolnoma zdrav. Vsi starši gremo v riziko, ne vemo kaj nas čaka. Niti se ne ve, ali bi to dete sploh donošeno, bo preživelo?
Ker ne verjam v naključja bom dejala, to izkušnjo potrebuješ, da se naučiš ljubiti. Če bi bila v vlogi tvoje žene, bi te ne glede na mojo odločitev takoj odslovila.
Bravo! Te vrstice lahko večkrat prebereš,morda se ti usede v pamet.
Tvoj pristop pri odločitvi je nesprejemljiv.
Imam enega zdravega in enega prizadetega otroka. Ni primerjave med njima. Veliko trpljenja in žalosti je bilo s prizadetim otrokom, nisem imela svobode, vse manj je bilo stikov z okolico, tak otrok te zares obteži in te vrže v povsem drugačen svet. Še vedno je veliko pogledov in pomilovanj od ljudi, v resnici pa veš, da te gledajo zviška. Mene partner ni zapustil, k sreči sem imela njegovo podporo. Ampak jaz nisem vedela, da se bo rodil prizadet. Po izkušnji, ki se mi je zgodila, in če bi vedela za prizadetost, zagotovo ne bi otroka izpostavila trpljenju. Ne veste, kako hudo je, ko gledam kako trpi, pomagat pa mu ne morem. Žal je tako.
Tudi sam poznam druzino kjer ima otrok cerebralno paralizo. Ze celo zivljenje na vozicku, ni zmozna govora, ne more se sama hraniti niti upravljati vozicka ker ima tako prizadete okoncine, in tudi mentalno je na ravni majhnega otroka. Starsa jo morata tudi previjati, kopati… prakticno celo zivljenje skrbis za dojencka, le da je to se tezje. Starsa nimata nic od zivljenja ker skrbita zanjo 24/7, nikoli nikamor ne gresta, njun drugi otrok ju sovrazi ker se seveda nikoli ni nihce ukvarjal z revezem zaradi prizadetke… skratka trpijo vsi vpleteni, verjetno pa najbolj se ona (ceprav tega niti povedati ne zna). Ne predstavljam si kaj bo z njo ko bosta starsa tako omagala, da je ne bosta mogla vec dvigovati, in ko bosta imela le se beden penzion in si ne bosta vec mogla privosciti raznih elektricnih vozickov/dvigal/posebnih avtomobilov…
Tako da, ce je otrok res hudo prizadet je splav najboljsa opcija. Saj ljudje nismo tukaj samo zato da rojevamo in vzgajamo otroke in trpimo celo zivljenje zaradi enega prizadetka. Slisi se grdo ampak jaz hocem imeti kaj vec od zivljenja kot to, in bi tudi sam partnerki predlagal enako ce bi bil na tvojem mestu.
Za moške je dosti bolj enostavno. Za žensko pa je popolnoma drugače: odločiti se mora, da ubije lastnega otroka! Otroka, ki ga nosi in ki si ga je želela!
Če narediš splav, otroka ni več. Ampak misliš, da je tista mama srečna? Grozno ji je in verjetno celo življenje več ne pride h sebi. Skratka, ni srečna.
Tudi imeti prizadetega otroka ni enostavno.. Zelo težka odločitev.
Absolutno se strinjam s tabo.
Sama bi se v primeru res slabe prognoze takoj odlocila za splav.
V teh casih je tezko skrbeti za zdravega otroka, kaj sele za tezje prizadetega.
Trepetati vsak mesec, ce bo prezivel ali pa na koncu svojega zivljenja imeti skrb, kdo bo zanj skrbel, ko me ne bo. Hvala, ne!
Podpiram tvoje stalisce. Upam, da se uspeta dobro pogovoriti… tudi zeni ni lahko. .
Meldo, 17.10.2023 ob 21:04
ve, da bo otrok prizadet. Tega ne morem razumeti in če se bo kljub vsemu odločila otroka obdržati jo bom zapustil. Ima moj sodelavec prizadetega otroka, to ni nobeno življenje, to je životarjenje za vse vpletene. Žene ne morem prepričati naj ne počne neumnosti, ker sva še dovolj mlada, da imava lahko še več otrok. Zdravniki so ji predstavili vse argumente zakaj bi nosečnost morala prekiniti, samo ona noče nič slišati, je odločena. Ko sem doma moji mami in očetu povedal kaj se dogaja in jima predstavil moja namero je mama znorela, da kakorkoli se bo punca odločila bo to moja, naša kri, oče me je podprl. Zelo sem zmeden, razumem kaj mi želi povedati mama, vendar moram misliti tudi nase in na svoje življenje. Ona ima možnost odločitve. Kar hoče storiti pomeni, da misli le nase in svoje želje, le zakaj potem jaz ne bi smel misliti nase?
Odločitev tvoje žene je skrajno sebična. Ni mi jasno, kako lahko danes, ko ti že vnaprej dajo težko diagnozo, tega ne sprejme in naredi, kar je potrebno storiti.
Kaj bo dosegla, če bo spravila prizadetega otroka na svet?! Komu bo bolje? VSI vi se boste ukvarjali samo s tem otrokom, situacija se ne bo nikoli izboljševala, vi boste zmatrani, zoprni, vse boste prilagajali samo temu otroku. In ko ne boste zmogli več, ga boste dali v inštitucijo. In tam mislite, da mu bo dobro?
Zelo, zelo sebična odločitev tvoje žene.
Oboje je težko – odločitev za splav in odločitev za rojstvo prizadetega otroka. In ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, s tem bosta morala živeti do konec življenja.
Jaz osebno bi naredila splav, čeprav me v to skoraj nič ne bi prepričalo. Ampak ne bi želela v ta svet poslati otroka, za katerega bom skrbela do smrti, potem pa inštitucije. Pa ne samo zaradi tega, ker bom naslednjih X let životarila in trpela z njim, predvsem zato, ker bi otroku rada nudila čim več, ne pa življenje, v katerem morda ne bo mogel govoriti, hoditi, skrbeti zase, se razvijati. Kaj bo otrok imel od tega življenja? Bo srečen? Bo živel izpolnjeno življenje? Mu bo lepo na tem svetu? Verjetno bi se iz dneva v dan spraševala, s čim si oba z otrokom zasluživa to, da ne moreva uživati, se skupaj smejati, iti na sprehod, se zahvaliti za zdravje, ki ga imava. Če že imam izbiro, mu raje omogočim več kot to.
Jaz bi tudi rodila, če je zelo prizadet bo njegov čas na Zemlji itak zelo omejen. Kolegica je šla v to in imela otroka ravno 2 dni živega. Zakaj bi ga ubila, če je imela vsaj dva dni možnost spoznati svojega otroka.
Splav je za oba velika travma, nekateri jo predelujejo šele čez več desetletij.
Kakšna je diagnoza otroka?
A veš koliko diagnoz je bilo že postavljenih in se je rodil zdrav otrok?
Ne bodi sebičen, to je tvoj otrok, tudi če ni popoln.
Vsi ki mu sebicno predstavljate da je nekaj z njim narobe ker hoče splav naj vam povem svoje mnenje. Za otrokovo dobro naj gre naredit splav . Otroštvo bo trpel….pubertetno obdobje prav tako. Ko pa nima staršev več s tem da bodo vsi udeleženi imeli hudičevo teško življenje….bo potisnen u dom prepuscen tujcem ki bodo skrbeli ali ne zanj. Jaz te popolnoma pidpieam enako bi reagirala kot ti oz. Nebi niti za trenutek pomislula da bi otroka obdržala. Vsi vi ki pa govorite da misli bodoča mamica na otroka? Pa prosim vas v svetu kot je kaj bo otrok imel od življenja? In ne serite z bogom in podobnimi oslarijami onadva bosta z otrokom….bedaki totalni vsi ki napeljujete naj otroka obdrži
Predvsem izjavo moža:»Če jo ima bog rajši od mene«
Ups, dal ji je dva bolna otroka in raka. Hvala lepa za takšno ljubezen.
BODI OPTIMIST, 19.10.2023 ob 17:09
Ti si navaden strahopetec! Boljše je vse življenje skrbeti za bolanega otroka, kot pa postati morilec lastnega otroka. Sorry, življenje otroka je veliko vredno!
V zadnjih dneh je njen mož Enrico sprejel božjo milost tako kot ona in rekel: “Če bo z nekom, ki jo ljubi bolj kot jaz, zakaj bi se razburil?”
Corbella je umrla 13. junija 2012 doma v svoji poročni obleki, obkrožena z družino in prijatelji. Corbella je bila še naprej priča veselju, tudi po njeni smrti.
Alternativa
Če iščete popolnega partnerja, izberite enega od teh 4 znakov
Sokratova metoda za odkrivanje prave ljubezni: v primeru požara, koga boste rešili? Ženo ali otroka?
Avatar photoKatja Ferenga·Partnerstvo·12. aprila, 2019·1 minuta branja
VAS ZANIMA METODA SOKRATA, KI JE POSKUSIL Z ENIM SAMIM VPRAŠANJEM UGOTOVITI, KJE SE SKRIVA PRAVA LJUBEZEN?
Legenda pravi, da je Sokrat svoje moške prijatelje povprašal, koga bi rešili, če pride do požara in lahko rešijo le eno osebo. Bo to žena ali otrok?
Vsi moški so mu odgovorili: “Otroka, seveda.”
Sokrat je na to odgovoril: “Jaz bi rešil svojo ženo. Skupaj se bova postarala in še bo rodila otroke. Če bi rešil otroka, bi bila to tragedija in večna žalost, zanj in zame. Drug drugega bi vedno spominjala na to tragedijo. Otrok bi izgubil mamo, morda bi dobil mačeho, a ona ga nikoli ne bi tako ljubila, kot ga je mama … ”
Moški bi v primeru požara rešili otroka.
Moški bi v primeru požara rešili otroka.
Tudi danes so ženske, ki so to vprašanje zastavile moškim, v večini dobile enak odgovor: “Rešil bi otroka, majhno nezaščiteno bitjece.”
Preveri tudi
Partnerstvo
Kako naučiti svojega partnerja, kaj si želite v postelji, ne da bi prizadeli njegov ego?
A en upokojenec je odgovoril drugače. “Z ženo sva poročena 40 let. Imava tri sinove, pet vnukov. Hišo sva zgradila z lastnimi rokami. Otroci in vnuki naju redno obiskujejo. Jaz bi rešil svojo ženo. Otroci so samo gostje v našem življenju, v naši hiši. Seveda jih imam rad in oni imajo radi naju. Vsi smo potrošni material. Če bi lahko izbral, bi se odločil umreti poleg svoje žene.”
Menite, da začnemo ceniti šele, ko nas otroci zapustijo?
Menite, da začnemo ceniti šele, ko nas otroci zapustijo?
Tovrstni odgovori lahko odprejo številne razprave, in morda bi bilo prav, da se o tovrstnih stvareh kdaj tudi zares pogovorimo. Koga bi rešili vi in s kom se strinjate, z večino moških ali s Sokratom in upokojencem? Mislite, da so ločitve tako pogoste, ker ne znamo dovolj ceniti naših zakoncev? Morda središče našega sveta ne bi smeli biti otroci, ampak naš zakonec? Mogoče bi bili srečnejši, če bi se očka in mama imela nekoliko raje?
Starši bi za svoje otroke naredili vse, ampak je prav, da pri tem pozabijo nase? Nekega dne bodo otroci odšli in takrat bosta ostala sama. Se bosta še našla ali je vajin odnos končan? Ne pozabimo, da smo se skupaj z našim partnerjem odločili, da ustvarimo novo življenje, da je to plod naše ljubezni. Zato naj ta ljubezen v vajinem domu ostane za vedno.
fail, 18.10.2023 ob 11:36
Nisi iz testa za očeta, niti za moža, nisi niti moški. Si najstnik ujet v telo odraslega dedca. Ženi si naredil veliko uslugo, da si pokazal kaj si. Pezdetek. Nezmožen realnega življenja. Naj uganem, je že čez polovico nosečnosti a? Čuti brce in vse. Ve da je živo bitje v njej. Ti to ne razumeš, ne čutiš tega otroka. Ti dol visi zanj. Zate je nekaj kar ti bo uničilo življenje. Ne tvoj potomec. Ne tvoji geni. Bi prez problema ga ubil. Ker ja, tako pozno ga ubijejo. Al kako misliš da splav v poznih mesecih poteka? Ona pač ni zmožna svojega otroka ubit. Ti pa nisi zmožen čutiti z njo in ji stati ob strani. Ti je totalno nepomembna. Njena borba v glavi ki jo bije ti je nepomembna. Kaj ona čuti trenutno (verjetno grozen strah) nepomembno. Ti pomemben. Ti si najpomembnejši v tej zgodbi. Ti boš tam ležal ko bodo usmrtili tvojega otroka. Ti ga boš potem rodil. Ti boš s tem živel. Aja ne. Ti bi v gostilni počakal da se ona reši “tega” in potem živel kot da nič ni bilo a ne? Saj bosta druge otroke imela. Če bo naslednji spet isti bo šla pa še enkrat čez to a ne? Nič takega. Nisi vreden da te kdo kdaj oče kliče. Ali pa mož. Nisi vreden.
in kakšno kvaliteteto bo imel tak otrok? Kdo bo vse pačal? Država je vedno bolj zadolžena in vedno manj se vplačuje v pokojninsko blagajno.
Forum je zaprt za komentiranje.