Noče narediti splava čeprav …..

ve, da bo otrok prizadet. Tega ne morem razumeti in če se bo kljub vsemu odločila otroka obdržati jo bom zapustil. Ima moj sodelavec prizadetega otroka, to ni nobeno življenje, to je životarjenje za vse vpletene. Žene ne morem prepričati naj ne počne neumnosti, ker sva še dovolj mlada, da imava lahko še več otrok. Zdravniki so ji predstavili vse argumente zakaj bi nosečnost morala prekiniti, samo ona noče nič slišati, je odločena. Ko sem doma moji mami in očetu povedal kaj se dogaja in jima predstavil moja namero je mama znorela, da kakorkoli se bo punca odločila bo to moja, naša kri, oče me je podprl. Zelo sem zmeden, razumem kaj mi želi povedati mama, vendar moram misliti tudi nase in na svoje življenje. Ona ima možnost odločitve. Kar hoče storiti pomeni, da misli le nase in svoje želje, le zakaj potem jaz ne bi smel misliti nase?

Ali pa misli na otroka.

Kako prizadet? Diagnoza?

Vem da ti je težko in se obremenjuješ. Zdrži minilo bo, pa kar bo bo…

Kje se najdete majkemi! 

Pizde sebične sploh ne bi smeli imeti otrok!

Kaj misliš, da z zdravim otrokom ti bo pa lahko, da boš imel kaj od lajfa.

Pizda sebična če ta otrok ne pride na svet ne imet nobenega več kreten retarderan!

A se ti približno sanja kaj pomeni imeti prizadetega otroka?  Ne delaj primerjave med zdravim in prizadetim otrokom!

Delam s takšnimi in ja, če zanosim in so prognoze slabe, grem definitivno na splav.

Zelo težka odločitev in v obeh primerih bo hudo. Vprašaj se le s katerim “hudim” lahko živiš.

Glede diagnoz v nosečnosti je pa tudi že veliko primerov, ko na koncu ni bilo tako hudo kot so pričakovali. Res pa je odvisno za kaj gre. Če so kakšne statistične možnosti, jaz se na to ne bi preveč zanesla, dokler ne bi dokazali še kako drugače, da je otrok na smrt bolan, prizadet tako, da ne bi mogel preživeti oz bi hudo trpel, bil v bolečinah,.. za ostale primere bi premislila. Res je težko, a ni nujno z zdravim otrokom nič lažje. Vsakemu pa je naloženo točno toliko, kolikor zmore. Vsekakor pa to mora biti skupna odločitev. Dogovor. O teh zadevah bi se pari morali pogovoriti prej… Ne greš delat družine z nekom, ki nima enakih vrednot, pogledov na svet kot ti. Ravno zato.

Imam sestro zaostalo v duševnem razvoju. Ocenjeno, da je njena mentalna starost cca 10 let. Super punca, samostojna, pa vendar ne toliko, da bi lahko kdaj sama živela, saj opravilno ni sposobna. Če bi vedela v naprej, da je z otrokom kaj narobe ali, da obstaja možnost, da ne bo vse bp, ni denarja, da rodim. Te razumem in podpiram pri tvoji odločitvi, pa vendar, če se otrok rodi se po moje ne boš mogel čisto distancirati, če si vsaj malo krvav pod kožo. Za tvojo bi rekla, da ne ve čisto točno kaj jo čaka in njeno razmišljanje je zelo egoistično.

Če bi ona mislila nase, bi šla na splav. Tako da ona v resnici misli na otroka. Nase v tej zgodbi misliš ti.

Tebi je zelo lahko. Gledaš z neke distance, kot bi gledal film. Tu pa gre ha njeno telo, njena beseda je zadnja, ona bo rekla ali ja, naj otrok umre, ali ne, naj se rodi pa čeprav prizadet, ona bo celo življenje nosila posledice odločitve take ali drugačne. To je izjemno težko breme, ki si ga ti kurac od ovce niti predstavljati ne moreš. Občutek krivde, da si se znebil otroka, je grozljiv. In prav tako je grozljiv občutek krivde, da si na svet spravil ubogega reveža. Morda bi lahko pokazal malce razumevanja. Tudi če se odločiš, da otroka ne boš sprejel in jo zapustil, bi lahko namesto obsojanja poskušal razumeti, zakaj se je tako odločila in priznati, da si pač prevelika reva, da bi to tudi sam sprejel.

Nagovarjanje k storitvi kaznivega dejanja ni najbolj pametno. Pazi malo.

Ni lahko imeti prizadetega otroka.

Odločitev za splav ni lahka. Če se odloči za življenje je to tudi mazohistično. Mučiš sebe, otroka in vso okolico poleg tega obremeniš tudi družbo. Poznano.

Adj ga no lomt! A z zdravim je pa veliko lažje pohajat naokoli? Kot da zdrav otrok te pa ne rabi in imaš kaj več od življenja.

Oba dva sta egoistične pizde, mama, ki ga bo navekla nase za celo življenje, fotr ker ne bo mogel pohajat naokoli.

Kje je tu otrok? DA SE RODIŠ V TO FAMILIJO ZDRAV JE TEMA! Avtor in žena sta oba prizadeta!

Naj se odločitev tvoje žene zdi še tako nerazumna in medicinsko nespremenljiva, si na tem preizkusu totalno pogrnil. Pokazalo se je iz kakšnega testa si. S človekom, ki ga ljubiš, ostaneš v dobrem in slabem in ga podpreš pri njegovih odločitvah kakršnekoli so in ne stisneš repa med noge. Nikoli ti nihče ne more garantirati, da se bo otrok rodil popolnoma zdrav. Vsi starši gremo v riziko, ne vemo kaj nas čaka. Niti se ne ve, ali bi to dete sploh donošeno, bo preživelo?

Ker ne verjam v naključja bom dejala, to izkušnjo potrebuješ, da se naučiš ljubiti. Če bi bila v vlogi tvoje žene, bi te ne glede na mojo odločitev takoj odslovila.

Prokleto budalo zmešano.Sebicnost je spraviti bolnega otroka na svet.Nihce nima nič od življenja.Kaj šele otrok.Budala glupa

saj vem, da ti ne nese, ampak kaj bo s takim otrokom, če starši ne bodo več zmožni skrbet zanj? bo životaril v neki inštituciji?

mati lahko pusti službo in do konca življenja 24/7 neguje otroka, fotr pa ima to veselje, da lahko dela, da ju oba preživlja. je to še kako življenje?

zdrav otrok je dojenček eno leto, malček tri, otrok 10, najstnik 7-8 let, potem pa odraste in na vsaki stopnji je bolj samostojen in manj odvisen od tebe

prizadet otrok pa bo dojenček/malček celo tvoje življenje in še preživel te bo

Sem naredila splav konec 3.meseca,ker so ugotovili,da bo otrok prizadet.Nimam slabe vesti nič me ne boli.Zenska nima pojma v kaj se podaja.Je sebična in egoisticna.Misli nase in ne na otroka.Ce bi mislila na otroka,bi naredila splav.Ne bi mu privoščila trpljenja.

Ajde umiri svoje popadke. Pa veš kakšna je razlika med prizadetim in zdravim otrokom. Za enega si odgovoren do odrasle dobe, za drugega pa celo življenje. Vidim da še nisi videla kaj pomeni imeti prizadetega otroka na lastne oči. En kup trpljenja. Rad ga imaš pomagati mu pa ne moreš in s tem živiš. Poznam osebno en primer. Starša ga imata rada ampak trpita v sebi. Otrok je sicer v odrasli dobi. Daleč res da se je prebil, ampak zdaj je pri njemu tako kot pri starem človeku. Odštevajo mu vsako leto. Ampak kaj imata onadva od tega. Sovrtsniki na srednja leta potujejo uživajo, imajo vnuke, hodijo na poroke svojih otrok, kaj pa onadva? Priklenjena za štiri stene. Enkrat mi je mati sama rekla, da če bi danes bila noseča s takim otrokom in pri današnji tehnologiji, bi šla splavit. Najhujše pa je ker ve da bo lastnega otroka preživela. Ta bolečina je še hujša. Kaj se užigaš, ko se vidi da kurac kaj veš!!! Krava blesava. Boljše ne imet enega otroka kot pa tako globoko najebat.

Avtor tebi pa tako povem. S tvojim razmišljanjem je daleč pd tega da je kaj narobe. Ne vsakega dreka, ki se tvoja draga spomni pač nisi dolžen požret. Ne! Ona je pa ekstremno neodgovorna. Do sebe, do otroka in konec koncev do tebe. Ja njeno telo njena odločitev, ampak v tem primeru je odločitev obeh. Oba bosta odgovorna za otroka ne samo ona. Pika konec! Od obeh je odgovornost, pa lahko ženske pišejo tu gor kar želijo. Ti si povedal da si proti in če bo naredila na svojo roko, potem lahko tudi ti narediš na svojo roko. Bo očitno sama prevzela odgovornost. Daleč od tega pa da bi bil ti neodgovoren. Skrbi te za tvoje njeno in življenje tvojega otroka če se rodi na ta svet. In v tem svetu je že težko imeti zdravega, kaj šele bolanega otroka.

Nisi iz testa za očeta, niti za moža, nisi niti moški. Si najstnik ujet v telo odraslega dedca. Ženi si naredil veliko uslugo, da si pokazal kaj si. Pezdetek. Nezmožen realnega življenja. Naj uganem, je že čez polovico nosečnosti a? Čuti brce in vse. Ve da je živo bitje v njej. Ti to ne razumeš, ne čutiš tega otroka. Ti dol visi zanj. Zate je nekaj kar ti bo uničilo življenje. Ne tvoj potomec. Ne tvoji geni. Bi prez problema ga ubil. Ker ja, tako pozno ga ubijejo. Al kako misliš da splav v poznih mesecih poteka? Ona pač ni zmožna svojega otroka ubit. Ti pa nisi zmožen čutiti z njo in ji stati ob strani. Ti je totalno nepomembna. Njena borba v glavi ki jo bije ti je nepomembna. Kaj ona čuti trenutno (verjetno grozen strah) nepomembno. Ti pomemben. Ti si najpomembnejši v tej zgodbi. Ti boš tam ležal ko bodo usmrtili tvojega otroka. Ti ga boš potem rodil. Ti boš s tem živel. Aja ne. Ti bi v gostilni počakal da se ona reši “tega” in potem živel kot da nič ni bilo a ne? Saj bosta druge otroke imela. Če bo naslednji spet isti bo šla pa še enkrat čez to a ne? Nič takega. Nisi vreden da te kdo kdaj oče kliče. Ali pa mož. Nisi vreden.

Prizadetega fotra

Mi imamo v družini takega otroka. Je moj bratranec. To ni lajf… Ne za starša, ne za otroka. Že kot mlada sem vedela, da splavim takoj, če mi v času nosečnosti ugotovijo anomalije na fetusu. Danes je diagnostika pa še napredovala.

Obsoditi otroka na tak način životarjenja je kruto. Kaj bo z njim, ko vidva umreta? Zavod, druge ni.

Ima žena verske zadržke?

…osebno bi v takem primeru delala splav…saj je že tako polno bolnih ljudi in otrok s posebnimi potrebami.

Pač,vsak se zase odloči,vseeno je pa tole zoprna zadeva,ker nista enotnega mnenja.

Srečno.

No, ja… ni čisto tako, da ker ona nosi otroka, da je to potem kar 100% njena odločitev. Saj si ga pa ni sama vstavila, ne? Sta bila menda oba zraven ko je otrok “nastajal”. Ona je v prednosti zgolj toliko, da ji nihče na svetu ne more preprečit, da tega otroka ne bi donosila in rodila.

Da sem jaz na njenem mestu: splav. Brez zadržkov in brez premisleka. Ne bom naštevala vseh zato-jev, ker je že zgoraj veliko napisanega.

Da sem jaz na mestu očeta tega otroka: absolutno vztrajam pri svoji odločitvi. Če me ne upošteva (spomnimo: ONA se lahko odloči, kaj bo naredila z otrokom, on pa… kao da nima “prava glasanja”… kot da je mimoidoči) pač mirno razložim, da se v tem primeru umikam iz njenega življenja. Drastično, vem… ampak vseeno manj rigorozno kot pa da se ona samovoljno odloči, da si bo zaj*** naslednjih xx let življenja. Naj gre na obisk k temu sodelavcu, ki ima takega otroka… naj gre malo v VDC-je v bližini. Ima možnost izbire, pa niti razmišlja ne o tem… žalostno.

Kaj točno bi ljudje, ki tako obtožujete to žensko naredili če bi do poškodb, invalidnosti pri porodu prišlo? Ali pa kasneje ko bi že bil malo večji otrok? Bi tudi šli papa? Ga oddali? Kaj točno bi naredili? Zahtevali evtanazijo? Ker če bi izvedeli tri mesece pred rojstvom bi mu vbrizgali strup da ustavi srček a ne. No kaj bi pa tri mesece kasneje naredili? In za avtorja….recimo da imaš nesrečo in pristaneš na vozičku…bi si želel da žena gre papa ker pač noče da ji uničiš življenje? Da te starši in vsi zapustijo in gredo stran, ker zakaj bi ti njim uničeval življenje.

Tudi jaz mislim, da se ona boji svoje slabe vesti. Kaj pa, ko bo gledala trpljenje otroka, ki ne bo imel nič od zivljenja, je ne bo imela? Še zdravemu se lahko kaj zgodi…. Pa sem drugače proti splavu, če ni res utemeljenega razloga!

Za vprašanje 284: ne primerjaj različnih stvari!