Nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ
Ni slabo, kar tako naprej. Mogoče ich habe mich entschieden, ich habe mir Deutsch selbst beigebracht, im Laufe der Zeit, namesto rund um das Land raje quer /kreuz und quer durch das Land, Sehenswürdigkeiten, ein paar Monate, viel Kontakt zu den Deutschen haben.
Zadnji del ni čisto jasen – lahko bi delala kot prodajalka oz. varuška? Ich könnte als Verkäuferin oder Au-Pair-Mädchen arbeiten/jobben (ker gre za kratkotrajno delo).
Glede cepljenja – ker se ne boš cepila proti covid? Weil ich mich gegen Covid-19 nicht impfen lassen werde.
Na splošno pa zelo dobro.
Si poskusila, da bi se učila vsak nov samostalnik skupaj s členom in množinsko obliko? Jaz tako delam in nimam posebnih problemov s tem. In vsak samostalnik sklanjam, da mi dlje ostane v spominu. In redno ponavljam stare lekcije, tudi tiste iz A2 stopnje. Skloni so mi vzeli dlje časa zaradi razlik pri členih, brez členov, kein, mein. In trennbare Verben so bili na začetku velik problem. Zdaj se mi zdijo čisto lahki. Zdaj mi največ problemov delajo fraze, ker jih je enostavno preveč.
Ja, se učim samostalnik skupaj z artiklom, ampak očitno premalo utrjujem. Kar izpuhti vse.
Uf, trennbare Verben so tudi poglavje zase. Problem je v tem, če ne veš točno kaj pomeni glagol in veš nekega drugega z enako osnovo, a se izkaže, da ima čisto drug pomen :).
Razumevanje je eno, to še kar gre, ampak govoriti…
Če potuješ, rabiš tuje jezike.
Če želiš delati v tujini, seveda spet rabiš.
Če delaš recimo v turizmu v Sloveniji, spet rabiš jezike pa še v marsikateri drugi službi tudi. Veliko jih posluje s tujino.
Če greš študirat vsekakor rabiš kak tuj jezik, največkrat angleščino, zgodovinarji recimo sigurno nemščino. Vsak zdravnik tudi mora znati angleško.
Za izobraževanje po diplomi tudi rabiš tuje jezike, ker pač v slovenskem jeziku nimaš dovolj.
Tako, da ja, tuji jeziki še kako prav pridejo.
Če potuješ, rabiš tuje jezike.
Če želiš delati v tujini, seveda spet rabiš.
Če delaš recimo v turizmu v Sloveniji, spet rabiš jezike pa še v marsikateri drugi službi tudi. Veliko jih posluje s tujino.
Če greš študirat vsekakor rabiš kak tuj jezik, največkrat angleščino, zgodovinarji recimo sigurno nemščino. Vsak zdravnik tudi mora znati angleško.
Za izobraževanje po diplomi tudi rabiš tuje jezike, ker pač v slovenskem jeziku nimaš dovolj.
Tako, da ja, tuji jeziki še kako prav pridejo.
[/quote]
Seveda se ne strinjam. Pred leti sem 3 mesece delal v nemčiji brez znanja angleščine. Namreč nekateri namesto jezika uporabljamo tudi roke. brez problema, vse se zmeniš , ker pri nas na podeželju imamo itak pol besed nemških. npr. šraufciger, centl, bremza, znucan, raufenk, štumfi, firtah, genadlige frau, zabezecan in tko dalje – ni da ni. Potem se pa sprot učiš, če imaš inteligenco. saj ne rabiš več kot 200 besed za sporazumevanje. Ma kaj rabiš C1, jest mam D+
Seveda se ne strinjam. Pred leti sem 3 mesece delal v nemčiji brez znanja angleščine. Namreč nekateri namesto jezika uporabljamo tudi roke. brez problema, vse se zmeniš , ker pri nas na podeželju imamo itak pol besed nemških. npr. šraufciger, centl, bremza, znucan, raufenk, štumfi, firtah, genadlige frau, zabezecan in tko dalje – ni da ni. Potem se pa sprot učiš, če imaš inteligenco. saj ne rabiš več kot 200 besed za sporazumevanje. Ma kaj rabiš C1, jest mam D+
[/quote]
Ok, ti si uporabljal roke, drugi pa možgane….
Ok, ti si uporabljal roke, drugi pa možgane….
[/quote]
Govor z rokami bo kmalu vpisan v Ustavo, možganski trust. Bistvo govora je sporazumevanje, ne pa C1. Zmeniš se pa lahko na 1001 način, tud brez C1. Kar se nemčije tiče, če greš ven, je enostavno, šnicl, knedl … kaj bi rad še več. Drugač pa pokažeš na sosednjo mizo.
Govor z rokami bo kmalu vpisan v Ustavo, možganski trust. Bistvo govora je sporazumevanje, ne pa C1. Zmeniš se pa lahko na 1001 način, tud brez C1. Kar se nemčije tiče, če greš ven, je enostavno, šnicl, knedl … kaj bi rad še več. Drugač pa pokažeš na sosednjo mizo.
[/quote]
Poskusi ti dojeti, da gre za drug nivo. Pa znakovni jezik ne vsebuje samo osnovnih besed, ampak malo več.
Torej poskusi dojeti, da nekdo, ki gre v tujino, ni nujno tam zato, ker je turist, ravno tako ni tam zato, da bo delal z rokami, ampak da bo nekaj raziskoval, delal na nekem področju, kjer mu sporazumevanje z rokami tipa kazanje na sosedovo mizo ne bo čisto nič pomagalo. Ja, ni tvoj nivo, tudi prav. Tebi zadostujejo popačenke in kazanje na sosednjo mizo. Za kaj drugega, npr. izpolnjevanje kakšnih obrazcev, so pa drugi, je tako? Tam si pa mrzel in prepuščen na milost in nemilost drugih. Če je tebi to dovolj – prav.
Seveda se ne strinjam. Pred leti sem 3 mesece delal v nemčiji brez znanja angleščine. Namreč nekateri namesto jezika uporabljamo tudi roke. brez problema, vse se zmeniš , ker pri nas na podeželju imamo itak pol besed nemških. npr. šraufciger, centl, bremza, znucan, raufenk, štumfi, firtah, genadlige frau, zabezecan in tko dalje – ni da ni. Potem se pa sprot učiš, če imaš inteligenco. saj ne rabiš več kot 200 besed za sporazumevanje. Ma kaj rabiš C1, jest mam D+
[/quote]
Torej se hvališ, da ne znaš ne angleško in ne nemško?
Si kdaj pomsilil, da smo tudi ljudje, ki bi želeli v tujini delat pa ne za Slovence, Bosance, Srbe, apmak za Nemce, Avstrijce in da bi radi še kaj drugega delali kot sekrte pucali al pa lopato gonili?
Tudi, če potuješ je ogromna razlika ali znaš kak tuj jezik ali pa nič. V končni fazi si še letalske karte ne moreš kupit, če ne znaš angleško.
Nekateri pač radi uporabljamo možgane. Uporaba možganov tudi ščiti pred demenco. Bolj jih uporabljaš, bolj se zavaruješ pred demenco oz. jo porineš dalj v prihodnost.
lingvistM, 15.03.2021 ob 12:25
No, o uporabi možganov ves čas govorim. Prideš v nemčijo in jest sem se v treh mescih naučil 200 besed, ki sem jih rabil pri delu, npr: šraube, cajhn, štift. V gostilnah sem bil pa večinoma na domačem terenu, univerzalni bosanski jezik.
To so besede našega narečja 🙂
angnem, 05.03.2021 ob 08:38
Kakšen je nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ?
Verjetno je pri vseh oz. vsaj večinoma prvi jezik angleščina? Je to nivo B2?
Kaj pa drug tuj jezik? Nemščina, francoščina…? a2, b1?
Mi smo imeli angleščino 8 let (5. -8.3, 4 leta SŠ). Nemščino samo 4 leta v SŠ. Nemščine smo se komaj kaj naučili, tam nekje za A2 verjetno. Angleščine pa mogoče za B2, kdor je imel lepe ocene.
Matura iz tujega jezika na osnovni ravni naj bi pomenila znanje na nivoju B1, na višji ravni pa B2.
Samo dejstvo, da se je nekdo v srednji šoli učil nek tuj jezik, pa bolj malo pove o nivoju znanja, saj je ta odvisen od preveč dejavnikov.
Pri angleščini velja, da dobiš certifikat stopnje B2 po SEJO že tudi z opravljeno splošno maturo na osnovni ravni, seveda samo, če dosežeš dovolj točk. Pri nemščini in italijanščini pa je za pridobitev certifikata B2 še vedno potrebno opraviti splošno maturo na višji ravni (z ustreznim številom točk). Pri maturi iz francoščine, španščine in ruščine pa dobiš samo certifikat B1, ne glede na to, ali jo opraviš na osnovni ali višji ravni.
Forum je zaprt za komentiranje.