Nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ

Ja, seveda, ekstra zame bi najeli učitelja španščine.
ANgleščina je bila pri nas obvezna in nisi imel druge variante. Drugi tuj jezik je bila nemščina, kjer niti pod razno nismo dosegli nivoja angleščine.
Brat, ki je hodil na drugo gimnazijo, povsem drugi učitelji, druga šola, isti sistem. ANgleščina obvezna. Ne pri nas, ne pri njih, ni bilo možnosti šp, fr, it.
Pri nas in pri njih je bilo enako: angleščina obvezna, nemščina pa drug tuj jezik. Nobene možnosti izbire.
[/quote]

Ti čisto verjamem, ampak, če bi si pogledali pravilnik, bi ugotovili, da šola nima prav. In bi lahko delali maturo iz nemščine kot obvezen tuji jezik.

Šola seveda ni dolžna samo zate zaposliti učitelja španščine, je pa dolžna ti omogočit, da opravljaš maturo iz španščine (če si jo želiš), pa če se sama pripravljaš doma oz. na kakšni drugi šoli in če si seveda imela dovolj ur španščine. Če španščine že v štartu na šoli ni, potem pač ne gre – logično.

Za Ljubljano vem, da na Gimnaziji Poljane omogočajo priprave na maturo tudi za dijake iz drugih gimnazij iz jezikov, na katere jih te gimnazije ne pripravljajo. Ni pa teh dijakov ravno ful, pač nekaj posameznikov vsako leto. Ker je seveda za vse lažje, če se pripravljajo na matični šoli skupaj s sošolci.

Ti čisto verjamem, ampak, če bi si pogledali pravilnik, bi ugotovili, da šola nima prav. In bi lahko delali maturo iz nemščine kot obvezen tuji jezik.

Šola seveda ni dolžna samo zate zaposliti učitelja španščine, je pa dolžna ti omogočit, da opravljaš maturo iz španščine (če si jo želiš), pa če se sama pripravljaš doma oz. na kakšni drugi šoli in če si seveda imela dovolj ur španščine. Če španščine že v štartu na šoli ni, potem pač ne gre – logično.

Za Ljubljano vem, da na Gimnaziji Poljane omogočajo priprave na maturo tudi za dijake iz drugih gimnazij iz jezikov, na katere jih te gimnazije ne pripravljajo. Ni pa teh dijakov ravno ful, pač nekaj posameznikov vsako leto. Ker je seveda za vse lažje, če se pripravljajo na matični šoli skupaj s sošolci.
[/quote]

Jaz pišem kako je bilo pri nas pred 20 leti. Ne kako je sedaj.
In takrat je pač bilo tako kot je bilo. Angleščina in pika. Angleščina je bila pač obvezna. Ni bilo možnosti izbora nemščine za prvi tuj jezik.
Verjetno bi lahko kdo hodil na katero drugo gimnazijo, ampak v bližini takrat ni bilo druge gimnazije. Potem je bila v istem kraju tehnična gim ampak tudi tam je bilo enako. In nobenih drugih jezikov kot so fr, šp…
Niti nikomur ni na pamet padlo, da bi angleščino zamenjal z nemščino na maturi, ker pač smo bili pri nemščini par stopenj nižje.

Kako pa je sedaj pa nimam pojma.

Jaz pišem kako je bilo pri nas pred 20 leti. Ne kako je sedaj.
In takrat je pač bilo tako kot je bilo. Angleščina in pika. Angleščina je bila pač obvezna. Ni bilo možnosti izbora nemščine za prvi tuj jezik.
Verjetno bi lahko kdo hodil na katero drugo gimnazijo, ampak v bližini takrat ni bilo druge gimnazije. Potem je bila v istem kraju tehnična gim ampak tudi tam je bilo enako. In nobenih drugih jezikov kot so fr, šp…
Niti nikomur ni na pamet padlo, da bi angleščino zamenjal z nemščino na maturi, ker pač smo bili pri nemščini par stopenj nižje.

Kako pa je sedaj pa nimam pojma.
[/quote]

Ti angnem si bila precej stopenj nižje, če nisi niti vedela kaj si pisala. Esej o književnosti na osnovnem nivoju? Itak, stara, itak. Pa pri vas ste imeli različne pole za nemščino kot prvi in kot drugi tuji jezik? :-)))) Kaj ko bi nehala pisati neumnosti in se spravila v kak tečaj. Ker nisi nek talent za jezike, je bolje, da začneš kar takoj, ker bo dolgo trajalo.

Vau, 4 strani ste naklofale, monklje.

Monklje, tule se imate za vseznanlke, kar se jezikov tiče. A zna katera nemško? Sicer močno dvomim, ampak vprašam pa vseeno.

Jaz pišem kako je bilo pri nas pred 20 leti. Ne kako je sedaj.
In takrat je pač bilo tako kot je bilo. Angleščina in pika. Angleščina je bila pač obvezna. Ni bilo možnosti izbora nemščine za prvi tuj jezik.
Verjetno bi lahko kdo hodil na katero drugo gimnazijo, ampak v bližini takrat ni bilo druge gimnazije. Potem je bila v istem kraju tehnična gim ampak tudi tam je bilo enako. In nobenih drugih jezikov kot so fr, šp…
Niti nikomur ni na pamet padlo, da bi angleščino zamenjal z nemščino na maturi, ker pač smo bili pri nemščini par stopenj nižje.

Kako pa je sedaj pa nimam pojma.
[/quote]

Še enkrat, potem pa se mi res več ne da. Ker smo ene tri, ki ti skušamo dopovedat itsto, ti pa še kar vztrajaš na svojem.

Ti čisto verjamem, da je šola tako postopala in vam prodala te buče, ampak, NI IMELA PRAV!

Ker tudi pred 20 leti angleščina ni bila obvezna, obvezen je bil en tuj jezik (tako kot danes).

Maturitetni pravilnik je enak za celo Slovenijo. In če bi se kdo od vas vanj poglobil, bi videl, da šola nima prav in če bi se potrudil še malo, bi tudi dosegel, da bi opravljal maturo iz nemščine in ne iz angleščine. (iz kakšenga drugega jezika pač ne, če ga na gimnaziji ni bilo)

Zdaj, če ni to nobenemu na pamet padlo, in če ste vzeli za sveto, kar so vam povedali v šoli, potem je to pač vaš problem.

In pole so bile (in so še vedno) enake. Matura ne razlikuje med prvim, drugim, tretjim … tujim jezkom. Je enaka za vse, ne glede na to, koliko časa se kateri jezik učiš.

Še enkrat, potem pa se mi res več ne da. Ker smo ene tri, ki ti skušamo dopovedat itsto, ti pa še kar vztrajaš na svojem.

Ti čisto verjamem, da je šola tako postopala in vam prodala te buče, ampak, NI IMELA PRAV!

Ker tudi pred 20 leti angleščina ni bila obvezna, obvezen je bil en tuj jezik (tako kot danes).

Maturitetni pravilnik je enak za celo Slovenijo. In če bi se kdo od vas vanj poglobil, bi videl, da šola nima prav in če bi se potrudil še malo, bi tudi dosegel, da bi opravljal maturo iz nemščine in ne iz angleščine. (iz kakšenga drugega jezika pač ne, če ga na gimnaziji ni bilo)

Zdaj, če ni to nobenemu na pamet padlo, in če ste vzeli za sveto, kar so vam povedali v šoli, potem je to pač vaš problem.

In pole so bile (in so še vedno) enake. Matura ne razlikuje med prvim, drugim, tretjim … tujim jezkom. Je enaka za vse, ne glede na to, koliko časa se kateri jezik učiš.
[/quote]

Si mogoče kdaj pomislila, da je danes drugačen pravilnik kot je bil v prejšnjem tisočletju?
Si mogoče kdaj pomislila, da so na naši šoli veljala drugačna pravila kot na vaši?
In recimo, da bi bilo možno pisat nemščino kot prvi tuj jezik. Zakaj bi nekdo to želel, če je imel nemščino 4 leta, angleščino pa 8 let? In, če smo v nemščini znali samo osnove, angleščina pa je že bila kar na spodobnem nivoju?
A ti res ne štekaš, da smo pri nemščini vzeli samo en delček snovi v primerjavi z angleščino? Da smo pri angleščini imeli teste na podlagit tekstov iz NationalGeogprahica, pri nemščini pa tekste iz revij za začetnike v nemščini (tiste revije, ki so ekstra prilagojene za učence nemščine). Da smo pri angleščini brali prave romane. Pri nemščini pa tiste knjižice, ki so prilagojene za začetnike v nemščini (zelo skrajšane, zelo prilagojen besednjak).
Če bi bilo teoretično možno, da nekdo izsili nemščino namesto angleščine, zakaj bi to počel? Teoretično bi se to splačalo samo nekomu, ki je recimo prej v Nemčiji živel in obvladal jezik.

Pa tisti, ki so imeli v OŠ nemščino, angleščine pa ne, se niso mogli vpisat na našo gimnazijo. Razen seveda, če bi sam se naučil angleščino. KOlegica, ki se je preselila, je morala potem vozit eno uro stran na drugo gimnazijo, ki je omogočala nemščino kot prvi jezik. Ali pa bi morala prej nadoknadit 4 leta angleščine, da bi dohajala.

Si mogoče kdaj pomislila, da je danes drugačen pravilnik kot je bil v prejšnjem tisočletju?
Si mogoče kdaj pomislila, da so na naši šoli veljala drugačna pravila kot na vaši?
In recimo, da bi bilo možno pisat nemščino kot prvi tuj jezik. Zakaj bi nekdo to želel, če je imel nemščino 4 leta, angleščino pa 8 let? In, če smo v nemščini znali samo osnove, angleščina pa je že bila kar na spodobnem nivoju?
A ti res ne štekaš, da smo pri nemščini vzeli samo en delček snovi v primerjavi z angleščino? Da smo pri angleščini imeli teste na podlagit tekstov iz NationalGeogprahica, pri nemščini pa tekste iz revij za začetnike v nemščini (tiste revije, ki so ekstra prilagojene za učence nemščine). Da smo pri angleščini brali prave romane. Pri nemščini pa tiste knjižice, ki so prilagojene za začetnike v nemščini (zelo skrajšane, zelo prilagojen besednjak).
Če bi bilo teoretično možno, da nekdo izsili nemščino namesto angleščine, zakaj bi to počel? Teoretično bi se to splačalo samo nekomu, ki je recimo prej v Nemčiji živel in obvladal jezik.

Pa tisti, ki so imeli v OŠ nemščino, angleščine pa ne, se niso mogli vpisat na našo gimnazijo. Razen seveda, če bi sam se naučil angleščino. KOlegica, ki se je preselila, je morala potem vozit eno uro stran na drugo gimnazijo, ki je omogočala nemščino kot prvi jezik. Ali pa bi morala prej nadoknadit 4 leta angleščine, da bi dohajala.
[/quote]

A počasi ti bo le prišlo. Torej je bil problem pri vaši šoli in njeni organizaciji. Pa tudi pri tem, kako malo ste se dejansko naučili nemščine. Ker je po programu tako, da v 4 letih prideš na enak nivo. Tisto osnovnošolsko znanje hitro nadoknadiš in v gimnaziji jemlješ snov precej hitreje. Tako da ja, bi bilo možno – če bi bili dijaki zainteresirani in če bi tudi učitelji pokazali več navdušenja. Pa verjetno niso/niste.
Glede vpisa – v vsako šolo se je dalo vpisat, vem za primer bežigrajske gimanzije – sošolka se je vpisala, popoldan pa je hodila na Poljane ravno zato, ker je imela nemščino kot prvi tuji jezik. Je naredila, ni bilo pa enostavno – je bilo zamudno. Priznam, jaz nisem videla smisla v tem in sem se vpisala tja, kjer so vedno bili razredi z nemci. Smo pa mi (nemci) dejansko po dveh letih in pol dohiteli naše angležarje (drugo polovico razreda) pri angleščini. Od takrat naprej smo pri slovnici imeli še malo bolj intenziven tempo (tukaj smo imeli eno mlado prfokso, ki nas je res dobro in veliko naučila), nismo pa se ukvarjali s tistima knjigama, ki so jih pa oni res takrat trajbali v bistvu čisto brezveze, ker jih je samo malo šlo na višji nivo. Tudi mi, če bi želeli na višji nivo angleščine, bi se priključili njim pri književnosti. Obratno je bilo pa malo slabše – angležarji so povprečno znali nemško precej manj od nas nemcev. Ampak to je posledica ene prfokse, ki ni bila za za nikamor. Ko so dobili našo, jih je postrojila in dejansko nekaj naučila. Ene par angležev jih je potem šlo tudi na maturo, ena celo na višji nivo. Tako da ja, tudi takrat je bilo možno. Organizacijsko malo bolj komplicirano, ker so bile šole precej toge, se je pa vseeno dalo marsikaj urediti. Kot rečeno pa je kurikulum tak, da bi moral na koncu gimnazije doseči enak minimum znanja pri obeh jezikih. Ker je matura pač samo ena in enaka za vse – ne glede na št. let učenja jezika.

A počasi ti bo le prišlo. Torej je bil problem pri vaši šoli in njeni organizaciji. Pa tudi pri tem, kako malo ste se dejansko naučili nemščine. Ker je po programu tako, da v 4 letih prideš na enak nivo. Tisto osnovnošolsko znanje hitro nadoknadiš in v gimnaziji jemlješ snov precej hitreje. Tako da ja, bi bilo možno – če bi bili dijaki zainteresirani in če bi tudi učitelji pokazali več navdušenja. Pa verjetno niso/niste.
Glede vpisa – v vsako šolo se je dalo vpisat, vem za primer bežigrajske gimanzije – sošolka se je vpisala, popoldan pa je hodila na Poljane ravno zato, ker je imela nemščino kot prvi tuji jezik. Je naredila, ni bilo pa enostavno – je bilo zamudno. Priznam, jaz nisem videla smisla v tem in sem se vpisala tja, kjer so vedno bili razredi z nemci. Smo pa mi (nemci) dejansko po dveh letih in pol dohiteli naše angležarje (drugo polovico razreda) pri angleščini. Od takrat naprej smo pri slovnici imeli še malo bolj intenziven tempo (tukaj smo imeli eno mlado prfokso, ki nas je res dobro in veliko naučila), nismo pa se ukvarjali s tistima knjigama, ki so jih pa oni res takrat trajbali v bistvu čisto brezveze, ker jih je samo malo šlo na višji nivo. Tudi mi, če bi želeli na višji nivo angleščine, bi se priključili njim pri književnosti. Obratno je bilo pa malo slabše – angležarji so povprečno znali nemško precej manj od nas nemcev. Ampak to je posledica ene prfokse, ki ni bila za za nikamor. Ko so dobili našo, jih je postrojila in dejansko nekaj naučila. Ene par angležev jih je potem šlo tudi na maturo, ena celo na višji nivo. Tako da ja, tudi takrat je bilo možno. Organizacijsko malo bolj komplicirano, ker so bile šole precej toge, se je pa vseeno dalo marsikaj urediti. Kot rečeno pa je kurikulum tak, da bi moral na koncu gimnazije doseči enak minimum znanja pri obeh jezikih. Ker je matura pač samo ena in enaka za vse – ne glede na št. let učenja jezika.
[/quote]

Še to – govorim za leti 1996 in 1997 mature, leta 1998 pa z gotovostjo trdim, da ni bilo bilo sprememb. Še tisti knjigi pri angleščini sta ostali enaki.

A počasi ti bo le prišlo. Torej je bil problem pri vaši šoli in njeni organizaciji. Pa tudi pri tem, kako malo ste se dejansko naučili nemščine. Ker je po programu tako, da v 4 letih prideš na enak nivo. Tisto osnovnošolsko znanje hitro nadoknadiš in v gimnaziji jemlješ snov precej hitreje. Tako da ja, bi bilo možno – če bi bili dijaki zainteresirani in če bi tudi učitelji pokazali več navdušenja. Pa verjetno niso/niste.
Glede vpisa – v vsako šolo se je dalo vpisat, vem za primer bežigrajske gimanzije – sošolka se je vpisala, popoldan pa je hodila na Poljane ravno zato, ker je imela nemščino kot prvi tuji jezik. Je naredila, ni bilo pa enostavno – je bilo zamudno. Priznam, jaz nisem videla smisla v tem in sem se vpisala tja, kjer so vedno bili razredi z nemci. Smo pa mi (nemci) dejansko po dveh letih in pol dohiteli naše angležarje (drugo polovico razreda) pri angleščini. Od takrat naprej smo pri slovnici imeli še malo bolj intenziven tempo (tukaj smo imeli eno mlado prfokso, ki nas je res dobro in veliko naučila), nismo pa se ukvarjali s tistima knjigama, ki so jih pa oni res takrat trajbali v bistvu čisto brezveze, ker jih je samo malo šlo na višji nivo. Tudi mi, če bi želeli na višji nivo angleščine, bi se priključili njim pri književnosti. Obratno je bilo pa malo slabše – angležarji so povprečno znali nemško precej manj od nas nemcev. Ampak to je posledica ene prfokse, ki ni bila za za nikamor. Ko so dobili našo, jih je postrojila in dejansko nekaj naučila. Ene par angležev jih je potem šlo tudi na maturo, ena celo na višji nivo. Tako da ja, tudi takrat je bilo možno. Organizacijsko malo bolj komplicirano, ker so bile šole precej toge, se je pa vseeno dalo marsikaj urediti. Kot rečeno pa je kurikulum tak, da bi moral na koncu gimnazije doseči enak minimum znanja pri obeh jezikih. Ker je matura pač samo ena in enaka za vse – ne glede na št. let učenja jezika.
[/quote]

No upam, da tebi že prihaja, ko že tako rada o tem pišeš.

Daj mi povej kako bi lahko pri nemščini dohiteli angleščino, če smo pa oba predmeta imeli enako število ur v SŠ ? S tem, da smo nemščino začeli z nule, angleščino pa pač že na nekem nivoju, ker je bilo pač to že peto leto učenja jezika. A misliš, da se je pri angleščini zabušavalo? Ups, napaka, v četrtem letniku smo imeli več ur angleščine kot nemščine. Le kdor je želel, je lahko dodatno hodil k nemščini. Torej so ti imeli enako št. ur nemščine in angleščine.
Lej, tudi kemijo, fiziko, biologijo, smo imeli po tri ure na teden, ko so jih nekateri imeli samo po dve pa so imeli kaj drugega več.

Ja, logično, da se je v SŠ povsem drugače in več delalo kot v OŠ. A še vedno ostaja dejstvo, da smo imeli enako število ur obeh jezikov in da z enim smo začeli na nuli.

Daj mi razloži kako bi ta moja kolegica, ki je imela nemščino za prvi jezik, lahko hodila na našo šolo? Imeli smo dvoizmenski pouk. En teden popoldan,drug teden dopoldan. Naslednja gimnazija je pa bila dobro uro vožnje stran. In misliš, da bi na tisti gimnaziji prilagodili tej kolegici, da bi hodila na dvoizmensko angleščino oz nemščino, tako kot bi njej pasalo?

Lej, sorči, nismo vsi iz LJ. In v krajih, kjer so bile manjše gimnzije, so pač določili kako bo in si nimaš kaj izmišljevat. So rekli angleščina obvezna in pika. Dvoizmenski pouk in pika. Tri ure kemije na teden in pika… če komu ne paše, gre lahko na drugo šolo. NIhče ni nikogar silil, da mora pač na to gimnazijo hodit.

No upam, da tebi že prihaja, ko že tako rada o tem pišeš.

Daj mi povej kako bi lahko pri nemščini dohiteli angleščino, če smo pa oba predmeta imeli enako število ur v SŠ ? S tem, da smo nemščino začeli z nule, angleščino pa pač že na nekem nivoju, ker je bilo pač to že peto leto učenja jezika. A misliš, da se je pri angleščini zabušavalo? Ups, napaka, v četrtem letniku smo imeli več ur angleščine kot nemščine. Le kdor je želel, je lahko dodatno hodil k nemščini. Torej so ti imeli enako št. ur nemščine in angleščine.
Lej, tudi kemijo, fiziko, biologijo, smo imeli po tri ure na teden, ko so jih nekateri imeli samo po dve pa so imeli kaj drugega več.

Ja, logično, da se je v SŠ povsem drugače in več delalo kot v OŠ. A še vedno ostaja dejstvo, da smo imeli enako število ur obeh jezikov in da z enim smo začeli na nuli.

Daj mi razloži kako bi ta moja kolegica, ki je imela nemščino za prvi jezik, lahko hodila na našo šolo? Imeli smo dvoizmenski pouk. En teden popoldan,drug teden dopoldan. Naslednja gimnazija je pa bila dobro uro vožnje stran. In misliš, da bi na tisti gimnaziji prilagodili tej kolegici, da bi hodila na dvoizmensko angleščino oz nemščino, tako kot bi njej pasalo?

Lej, sorči, nismo vsi iz LJ. In v krajih, kjer so bile manjše gimnzije, so pač določili kako bo in si nimaš kaj izmišljevat. So rekli angleščina obvezna in pika. Dvoizmenski pouk in pika. Tri ure kemije na teden in pika… če komu ne paše, gre lahko na drugo šolo. NIhče ni nikogar silil, da mora pač na to gimnazijo hodit.
[/quote]

Ni ti treba biti nič sorči zame 🙂 BTW, tudi jaz nisem hodila v gimnazijo v LJ. Pa, začuda, sem tudi jaz imela naravoslovno-matematično smer (dokler je še bila) in tako več biologije, kemije, fizike. Pa vseeno še dva tuja jezika, ki sem ju opravila precej dobro na maturi (enega na višjem, drugega na nižjem, ker si lahko po pravilih pač samo enega). Pa nima veze. Bistvo je, da to, kar si ti cel čas trdila, ne drži. Ni bilo različne mature za tiste s prvim tujim jezikom in tiste z izbirnim. Niti nisi imela eseja na maturi na osnovnem nivoju pri nobene predmetu. Tudi pri drugem tujem jeziku si po 4 letih po kurikulumu dosegel enak minimalni nivo znanja kot pri prvem. Ja, se je dalo in se še da v štirih letih (ali pa celo prej) priti na isti nivo. Samo če nimaš volje, je pač nimaš. Glede gimazij in njihove fleksibilnosti – ja, verjamem, so bile precej trde nekatere, manjše in oddaljene pa itak niso imele neke velike izbire. Vseeno se pa je pri večini dalo – magari tako, da si kombiniral z drugimi. Saj te pravzaprav nihče ni silil, da si se vpisala tja. Bi šla pa drugam, a ne? Smo se vozili tudi uro in pol vsak dan v eno smer, pa smo preživeli. Samo smo pač šli tja, kjer smo lahko opravljali tisto, kar smo hoteli. Predvsem pa smo bili precej bolj informirani o pravilih glede mature. To pa je tisto, kar je tebi manjkalo. Upam, da smo te vsaj sedaj razsvetlili. Pa da si najdeš eno jezikovno šolo, kjer boš lahko zapolnila tisti manjko znanja še iz gimnazije.

Jao, ampak trmoglaviš pa do kraja a ne?
Jaz nisem imela naravoslovno matematične smeri.
In ja še stotič: imeli smo dva jezika, oba enako število ur oz. Angleščine v četrtem celo več. In niti pod razno to nista bila enak nivoja. Ne vem ali se delaš neumno ali ti res ni jasno: če imaš enako število ur nekega jezika in z enim začneš na nuli, da pač ne moreš potem enako znati kot s ta prvim? Daj malo možgane vklopi.
Meni je bila naša gimnazija čisto ok, zato sem se vpisala nanjo. Zakaj bi se drugam? Ja, vidiš, ti si se vozičkala v šolo, jaz sem pa uro in pol peš hodila. Za naslednjo gimnazijo pa bi poleg hoje morala še se dobro uro vozit z busi in vlaki. Še kaj?
Očitno si bila ti tako razsvetljena, da si vedela še kako je bilo pri nas a ne? No ti povem, da pojma nimaš. Delaš se pametno, ampak pametuješ o stvareh, ki jih ne poznaš.
Ne vem zakaj, ampak imam občutek, da kljub svoji blazni razsvetljenosti, nisi kaj prida točk nabrala na maturi. Bolj se mi zdi, da si učiteljem v nedogled težila o svojih pravicah. Ali pa je pri vas že bilo tako, da je mama priletala učiteljem težiti, ker njeni hčerki ne dajo možnosti, ki jih ona želi?

Me prav zanima od kje tvoja taka blazna razsvetljenost v SŠ? Mama, a ne? ALi je foter hodil težit v šolo?

Samo režim se, ko tole poslušam:))) na nivoju native speakerjev – po 4 letih srednje šole?? haha, res, kaj vse eni naumijo:))))

‘tekoče govorijo’ – res?:) bi jih rada videla, ja.

Sem jezik doštudirala na faksu in sem profesorica tega jezika pa se niti zdaleč nimam na nivoju native speakerja. Vi sploh veste, kaj je nivo native speakerja? To ni to, da greš v trgovino pa znaš reči, naj ti dajo kilo kruha, ali pa da frenda povabiš na pijačo. Pa tudi ni to, da znaš filme gledat brez podnapisov pa se tekoče pogovarjat na ulici.

Sploh pa po srednji šoli NIHČE ni na neki visoki ravni jezika, pa tudi če je prilezel iz kobajagi visoko zvenečih gimnazij in šol. Angleščina, ki v večini primerov traja 8 let in s katero smo vsakodnevno bombardirani preko medijev, je nekako izjema, pa še to ne pomeni, da ljudje res govorijo angleško na nivoju. Jeziki, ki pa trajajo samo 4 leta v srednji šoli, so kvečjemu lahko samo dobra podlaga za nadgradnjo in nadaljnjo prakso – izjavljati da ga pa nekdo po 4 letih GOVORI, je pa neumnost brez primere. Nivo B2 pokrije osnovno slovnico, gre čez tipične čase in strukture, samo poznati čase in slovnične strukture, ali pa jih imeti absorbirane v podzavestni um, od koder jih avtomatično črpaš – kar počnejo pravi native speakerji – sta dve popolnoma različni zadevi. Za absorbcijo jezika v podzavestni aparat so potrebna LETA vsakodnevne rabe in prepojenosti z okoljem, ki uporablja ta jezik. Na faksu se deloma doseže ta učinek, ker so vsa predavanja in izpiti ter material izključno v tujem jeziku, zato se deloma – DELOMA! – doseže učinek impregnacije z jezikom – da bi pa o takšnem učinku sanjali v tistih 3 ali 4 šolskih urah jezika na teden, ki ga ima neka gimnazija, je pa preprosto smešno.

Ja, sem videla nič koliko takšnih primerov, ko so prišli iz visoko zvenečih šol (imam zlasti v mislih ‘prestižne’ ljubljanske gimnazije) in mislili, da ‘govorijo’ jezik:))) ko je bilo treba v jeziku res kaj povedati, se pogovarjati, so vsi poniknili ali pa se zlomili ob prvih malo bolj kompleksnih strukturah. Za govorit jezik se je pa pač treba malo bolj potrudit, kot pa eno gimnazijo končat. Pa sem sama tudi z gimnazije, da ne bo kdo mislil, sem zelo dobro obvladala gimnazijski nivo jezika in blestela na maturi, ampak sem se ves čas zavedala, da mi do obvladovanja jezika še zelo veliko manjka.

Lepo vas prosim, no. Native speakerji po končanem srednješolskem programu in maturi. Dejte se malo na zemljo spustit, boste prej kaj zares se naučili.

Ti se pa vedno bolj zapletaš. Na koncu bomo prišli do tega, da mature še od daleč nisi videla. Če si imela nemščino koti izbirni predmet na maturi, si imela v četrtem letniku dodatne ure (v primerjavi z ostalimi, ki pa tega niso imeli), pa še kak drug predmet zraven (ker je skupno število ur bilo premajhno, ker je nemščina že itak bila del obveznih ur). Nismo po župci priplavali, smo bili samo razsvetljeni glede obveznosti, pravic in dolžnosti. Žalostno, da ti nisi bila oz. še vedno nisi.
Kaj zdaj, vsakič se bolj zapleteš – najprej s tistimi neumnostmi glede različnih pol na maturi, potem si pisala esej na osnovnem nivoju (ja, v sanjah), pa Graya gulila dve leti, pa niti priimka ne znaš prav napisati. Daj no, umiri se malo. Da nisi nek talent za jezike, je kristalno jasno. Pa vseeno se lahko še marsikaj naučiš, če le ne boš tako trmarila po svoje.

Samo režim se, ko tole poslušam:))) na nivoju native speakerjev – po 4 letih srednje šole?? haha, res, kaj vse eni naumijo:))))

‘tekoče govorijo’ – res?:) bi jih rada videla, ja.

Sem jezik doštudirala na faksu in sem profesorica tega jezika pa se niti zdaleč nimam na nivoju native speakerja. Vi sploh veste, kaj je nivo native speakerja? To ni to, da greš v trgovino pa znaš reči, naj ti dajo kilo kruha, ali pa da frenda povabiš na pijačo. Pa tudi ni to, da znaš filme gledat brez podnapisov pa se tekoče pogovarjat na ulici.

Sploh pa po srednji šoli NIHČE ni na neki visoki ravni jezika, pa tudi če je prilezel iz kobajagi visoko zvenečih gimnazij in šol. Angleščina, ki v večini primerov traja 8 let in s katero smo vsakodnevno bombardirani preko medijev, je nekako izjema, pa še to ne pomeni, da ljudje res govorijo angleško na nivoju. Jeziki, ki pa trajajo samo 4 leta v srednji šoli, so kvečjemu lahko samo dobra podlaga za nadgradnjo in nadaljnjo prakso – izjavljati da ga pa nekdo po 4 letih GOVORI, je pa neumnost brez primere. Nivo B2 pokrije osnovno slovnico, gre čez tipične čase in strukture, samo poznati čase in slovnične strukture, ali pa jih imeti absorbirane v podzavestni um, od koder jih avtomatično črpaš – kar počnejo pravi native speakerji – sta dve popolnoma različni zadevi. Za absorbcijo jezika v podzavestni aparat so potrebna LETA vsakodnevne rabe in prepojenosti z okoljem, ki uporablja ta jezik. Na faksu se deloma doseže ta učinek, ker so vsa predavanja in izpiti ter material izključno v tujem jeziku, zato se deloma – DELOMA! – doseže učinek impregnacije z jezikom – da bi pa o takšnem učinku sanjali v tistih 3 ali 4 šolskih urah jezika na teden, ki ga ima neka gimnazija, je pa preprosto smešno.

Ja, sem videla nič koliko takšnih primerov, ko so prišli iz visoko zvenečih šol (imam zlasti v mislih ‘prestižne’ ljubljanske gimnazije) in mislili, da ‘govorijo’ jezik:))) ko je bilo treba v jeziku res kaj povedati, se pogovarjati, so vsi poniknili ali pa se zlomili ob prvih malo bolj kompleksnih strukturah. Za govorit jezik se je pa pač treba malo bolj potrudit, kot pa eno gimnazijo končat. Pa sem sama tudi z gimnazije, da ne bo kdo mislil, sem zelo dobro obvladala gimnazijski nivo jezika in blestela na maturi, ampak sem se ves čas zavedala, da mi do obvladovanja jezika še zelo veliko manjka.

Lepo vas prosim, no. Native speakerji po končanem srednješolskem programu in maturi. Dejte se malo na zemljo spustit, boste prej kaj zares se naučili.
[/quote]

Ja itak v resnici b2 nivo ni dovolj niti za neko normalno funkcioniranje. So pa dijaki, ki obvladajo vsaj C1, kakšen tudi C2, ampak res še vedno ni to.
Je pa nekaj tudi res – ni vsak, ki diplomira oz. zdaj magistrira na filofaksu, pa res nekdo, ki zna dobro tisti jezik. Za nekatere se prav čudim, kako jim je uspelo (najbrž samo dril in tista književnost, ki je mene kar odbila), ker v resnici sploh nimajo niti dobrega posluha, kaj šele potem izgovorjave. Delujejo naučeno, nenaravno, prisiljeno. Pa saj, tako kot povsod, je tudi tu normalno, da so taki, ki imajo res smisel, posluh za jezik in taki, ki imajo bolj veselje do posluha, pa nikoli ne bodo zmogli niti dojeti, da dejansko sploh ne živijo s tem jezikom (ga nikoli ni bodo razumeli in dojeli vseh možnih nians). Dokler se zavedaš, da kljub vsemu znanju še zdaleč ne obvladaš jezika, potem si na pravi poti in taki so/ste večinoma res tisti, ki se native speakerjem še najbolj približate.

Ti se pa vedno bolj zapletaš. Na koncu bomo prišli do tega, da mature še od daleč nisi videla. Če si imela nemščino koti izbirni predmet na maturi, si imela v četrtem letniku dodatne ure (v primerjavi z ostalimi, ki pa tega niso imeli), pa še kak drug predmet zraven (ker je skupno število ur bilo premajhno, ker je nemščina že itak bila del obveznih ur). Nismo po župci priplavali, smo bili samo razsvetljeni glede obveznosti, pravic in dolžnosti. Žalostno, da ti nisi bila oz. še vedno nisi.
Kaj zdaj, vsakič se bolj zapleteš – najprej s tistimi neumnostmi glede različnih pol na maturi, potem si pisala esej na osnovnem nivoju (ja, v sanjah), pa Graya gulila dve leti, pa niti priimka ne znaš prav napisati. Daj no, umiri se malo. Da nisi nek talent za jezike, je kristalno jasno. Pa vseeno se lahko še marsikaj naučiš, če le ne boš tako trmarila po svoje.
[/quote]

Mene samo zanima kje se skrivate taki briljanti kot si ti? Tako fenomenalno izobraženi ste bili na vaši gimnaziji, ampak kje se skrivate?
Glede na vse tvoje hvalisanje in dajanje drugih v nič, sklepam, da si bila na gimnaziji, ki je proizvajala same genije. Samo kje se skrivate? Zakaj tako slabo znanje angleščine, ko je treba kaj v praksi pokazat? Zakaj nemščine skoraj noben ne zna kaj prida?
Brez zamere, ampak občutek imam, da je tvoja mama učiteljem težila na polno, da bi se njeno sončece počutilo ok. Močno pa dvomim, da si dejansko kaj prida znanja odnesla iz šole.
Sploh še znaš kaj angleško ali pa nemško? Namreč ljudje, ki dejansko kaj znajo, se ne napihujejo tako kot žabe in ne čutijo potrebe drugih ljudi v nič dajat. Če ni v reali nobenega učinka od tebe, se pa na monu napihujeješ kako super in oh in sploh pametna si. Samo še ne vemo na katerem področju.

Samo režim se, ko tole poslušam:))) na nivoju native speakerjev – po 4 letih srednje šole?? haha, res, kaj vse eni naumijo:))))

‘tekoče govorijo’ – res?:) bi jih rada videla, ja.

Sem jezik doštudirala na faksu in sem profesorica tega jezika pa se niti zdaleč nimam na nivoju native speakerja. Vi sploh veste, kaj je nivo native speakerja? To ni to, da greš v trgovino pa znaš reči, naj ti dajo kilo kruha, ali pa da frenda povabiš na pijačo. Pa tudi ni to, da znaš filme gledat brez podnapisov pa se tekoče pogovarjat na ulici.

Sploh pa po srednji šoli NIHČE ni na neki visoki ravni jezika, pa tudi če je prilezel iz kobajagi visoko zvenečih gimnazij in šol. Angleščina, ki v večini primerov traja 8 let in s katero smo vsakodnevno bombardirani preko medijev, je nekako izjema, pa še to ne pomeni, da ljudje res govorijo angleško na nivoju. Jeziki, ki pa trajajo samo 4 leta v srednji šoli, so kvečjemu lahko samo dobra podlaga za nadgradnjo in nadaljnjo prakso – izjavljati da ga pa nekdo po 4 letih GOVORI, je pa neumnost brez primere. Nivo B2 pokrije osnovno slovnico, gre čez tipične čase in strukture, samo poznati čase in slovnične strukture, ali pa jih imeti absorbirane v podzavestni um, od koder jih avtomatično črpaš – kar počnejo pravi native speakerji – sta dve popolnoma različni zadevi. Za absorbcijo jezika v podzavestni aparat so potrebna LETA vsakodnevne rabe in prepojenosti z okoljem, ki uporablja ta jezik. Na faksu se deloma doseže ta učinek, ker so vsa predavanja in izpiti ter material izključno v tujem jeziku, zato se deloma – DELOMA! – doseže učinek impregnacije z jezikom – da bi pa o takšnem učinku sanjali v tistih 3 ali 4 šolskih urah jezika na teden, ki ga ima neka gimnazija, je pa preprosto smešno.

Ja, sem videla nič koliko takšnih primerov, ko so prišli iz visoko zvenečih šol (imam zlasti v mislih ‘prestižne’ ljubljanske gimnazije) in mislili, da ‘govorijo’ jezik:))) ko je bilo treba v jeziku res kaj povedati, se pogovarjati, so vsi poniknili ali pa se zlomili ob prvih malo bolj kompleksnih strukturah. Za govorit jezik se je pa pač treba malo bolj potrudit, kot pa eno gimnazijo končat. Pa sem sama tudi z gimnazije, da ne bo kdo mislil, sem zelo dobro obvladala gimnazijski nivo jezika in blestela na maturi, ampak sem se ves čas zavedala, da mi do obvladovanja jezika še zelo veliko manjka.

Lepo vas prosim, no. Native speakerji po končanem srednješolskem programu in maturi. Dejte se malo na zemljo spustit, boste prej kaj zares se naučili.
[/quote]

Kako ne veš, tele mone so skoraj native spekerke. Ziher ne samo v angleščini in nemščini, sigurno še v par drugih jezikih.

Dokler jim v službi ne rečejo, da rabijo kak prevod v angleščino, nemščino, potem pa na netu poiščejo prevajalce.

Mene samo zanima kje se skrivate taki briljanti kot si ti? Tako fenomenalno izobraženi ste bili na vaši gimnaziji, ampak kje se skrivate?
Glede na vse tvoje hvalisanje in dajanje drugih v nič, sklepam, da si bila na gimnaziji, ki je proizvajala same genije. Samo kje se skrivate? Zakaj tako slabo znanje angleščine, ko je treba kaj v praksi pokazat? Zakaj nemščine skoraj noben ne zna kaj prida?
Brez zamere, ampak občutek imam, da je tvoja mama učiteljem težila na polno, da bi se njeno sončece počutilo ok. Močno pa dvomim, da si dejansko kaj prida znanja odnesla iz šole.
Sploh še znaš kaj angleško ali pa nemško? Namreč ljudje, ki dejansko kaj znajo, se ne napihujejo tako kot žabe in ne čutijo potrebe drugih ljudi v nič dajat. Če ni v reali nobenega učinka od tebe, se pa na monu napihujeješ kako super in oh in sploh pametna si. Samo še ne vemo na katerem področju.
[/quote]

Tako kot te je “znanje” izdalo, te tudi občutek. 🙂 Pa nima veze. Če imaš res željo po učenju tujega jezika, se vpiši v jezikovno šolo, doma glej nemške programe, na netu pa poskušaj brati nemške časopise. Če boš tako vztrajna pri učenju kot si tukaj, ni h.udič, da ne boš v kratkem obvladala 🙂

Tako kot te je “znanje” izdalo, te tudi občutek. 🙂 Pa nima veze. Če imaš res željo po učenju tujega jezika, se vpiši v jezikovno šolo, doma glej nemške programe, na netu pa poskušaj brati nemške časopise. Če boš tako vztrajna pri učenju kot si tukaj, ni h.udič, da ne boš v kratkem obvladala 🙂
[/quote]

Veš ženskica, vem, da se bi rada čutila pomembna, ko drugim pametuješ. AMpak naj ti zaupam nekaj: 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sem, da bolje govorim nemško kot ti. Pa se požri. Seveda boš sedaj nabijala še v nedogled kako si to oh in sploh, ampak daj, če ti je v veselje.

Veš ženskica, vem, da se bi rada čutila pomembna, ko drugim pametuješ. AMpak naj ti zaupam nekaj: 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sem, da bolje govorim nemško kot ti. Pa se požri. Seveda boš sedaj nabijala še v nedogled kako si to oh in sploh, ampak daj, če ti je v veselje.
[/quote]

Vemo, vemo, si vso svoje znanje pokazala v tejle temi 😛
Oh ja, si pa res polepšala dan 😀

Vemo, vemo, si vso svoje znanje pokazala v tejle temi 😛
Oh ja, si pa res polepšala dan 😀
[/quote]

No zdaj pa lepo pojdi za nsvoj kup gnoja kikirikat in tam svojim kuram deli nasvete. Tule sicer rada pametuješ ,vendar ni videt, da bi te kdo resno jemal. Tamo mimogrede, tvojo velecenjeno maturo, s katero se tako hvalisaš, nekako ne cenijo a ne? Še v Sloveniji ne, kje bi jo kje drugje.

No zdaj pa lepo pojdi za nsvoj kup gnoja kikirikat in tam svojim kuram deli nasvete. Tule sicer rada pametuješ ,vendar ni videt, da bi te kdo resno jemal. Tamo mimogrede, tvojo velecenjeno maturo, s katero se tako hvalisaš, nekako ne cenijo a ne? Še v Sloveniji ne, kje bi jo kje drugje.
[/quote]

A kura, ki kikirika – je to taka, ki govori tuji jezik? :-))))))

A kura, ki kikirika – je to taka, ki govori tuji jezik? :-))))))
[/quote]

Hm, vidim, da ti moram tudi to razložiti. Razen, če si hotela povedat, da si ti kura pa te je zato zmotiloo?

Petelin kikirika na kupu gnoja. Do sem razumeš, a ne?
Okrog njega so pa kure. Razumljivo?
Petelin je samec, kure so samice. Še dohajaš?
Ponavadi imajo enega petelina, okrog njega pa več kur. Razumljivo?
Če si se do sem prigrizla, potem še naprej razmišljaš, mogoče boš doumela. Če ne bo šlo pa kar vprašaj.

Hm, vidim, da ti moram tudi to razložiti. Razen, če si hotela povedat, da si ti kura pa te je zato zmotiloo?

Petelin kikirika na kupu gnoja. Do sem razumeš, a ne?
Okrog njega so pa kure. Razumljivo?
Petelin je samec, kure so samice. Še dohajaš?
Ponavadi imajo enega petelina, okrog njega pa več kur. Razumljivo?
Če si se do sem prigrizla, potem še naprej razmišljaš, mogoče boš doumela. Če ne bo šlo pa kar vprašaj.
[/quote]

:-))) Kaj zdaj? Sem petelin ali kura, ki govori tuji jezik? :-)))) Pri nas namreč kure ne kikirikajo. Kaj češ, ne obvladajo tujega jezika. Pri vas pa? Vau, ste pa res posebni…. :-)))))

:-))) Kaj zdaj? Sem petelin ali kura, ki govori tuji jezik? :-)))) Pri nas namreč kure ne kikirikajo. Kaj češ, ne obvladajo tujega jezika. Pri vas pa? Vau, ste pa res posebni…. :-)))))
[/quote]

Se mi je zdelo,d a ne boš razumela.
Jaz sem napisala, da petelin kikirika (nikjer nisem napsiala, da kura kikirika). Nisem pa vedela, da se imaš za kuro. Oprosti no. Bi pač prej napisala, da si kura.

Se mi je zdelo,d a ne boš razumela.
Jaz sem napisala, da petelin kikirika (nikjer nisem napsiala, da kura kikirika). Nisem pa vedela, da se imaš za kuro. Oprosti no. Bi pač prej napisala, da si kura.
[/quote]

:-))))

Ok, ampak počasi že ni več smešno se smejat nekomu, ki očitno nima zmožnosti dojemanja stvari. Bom nehala, obljubim. Pač, živi v svojem svetu dalje. Vseeno pa je tisti nasvet glede učenja tujega jezika res dobronameren. Srečno!