Nivo znanja tujih jezikov po končani SŠ
Ok, še enkrat lepo počasi – logično, da se je isti tuji jezik pisal na en dan (slušno razumevanje je bilo še prek radija tam, kjer se je dalo!). Saj to točno trdim – da so vsi (nima veze kot prvi, drugi, tretji ali petindvajseti tuji jezik) pisali angleščino na določen dan! Pole so bile enake za vse. En drug dan je bila nemščina – spet pole enake za vse! In ne tako, kot ti trdiš!
Kaj ste leta 98 pisali, res ne vem, vem pa za leto prej – oboje je bilo simpl. Ampak to je bilo meni, ki imam bolj talent za jezike, drugim ni bilo.
Bi bil pa res že čas, da nehaš pisati neresnice. Nikoli ni obstajala razlika med maturo za tiste, ki so pisali nek jezik kot tuji jezik in med maturo za tiste, ki so taisti jezik pisali ko izbirni predmet! Vedno je bila samo ena vrsta pol za določen jezik!
[/quote]
No lepo, da si vsaj priznala, da pisanje testov ni bilo stvar organizacije šole kot si trdila prej, ampak je bilo to določeno za vse enako. Vsaj eno neresnico si priznala.
Zdaj pa počasi še razloži zakaj bi nekdo, ki je imel francoščino in nekdo, ki je imel nemščino, za drug tuj jezik, pisala na različnih nivojih? Ti trdiš, da je bla francoščina na nižjem nivoju kot nemščina, čeprav sta bila oba nekomu drug tuj jezik in sta oba imela enako število ur na teden?
Razloži to. Jaz namreč trdim, da je to spet tvoja neresnica. In ti tudi ne verjamem.
No lepo, da si vsaj priznala, da pisanje testov ni bilo stvar organizacije šole kot si trdila prej, ampak je bilo to določeno za vse enako. Vsaj eno neresnico si priznala.
Zdaj pa počasi še razloži zakaj bi nekdo, ki je imel francoščino in nekdo, ki je imel nemščino, za drug tuj jezik, pisala na različnih nivojih? Ti trdiš, da je bla francoščina na nižjem nivoju kot nemščina, čeprav sta bila oba nekomu drug tuj jezik in sta oba imela enako število ur na teden?
Razloži to. Jaz namreč trdim, da je to spet tvoja neresnica. In ti tudi ne verjamem.
[/quote]
Ej, si že našla maturitetne pole za npr. angleščino kot prvi tuji jezik in za angleščino kot drugi tuji jezik? No, čakam.
Glede francoščine pa ne jokaj, ampak vprašaj na RIC. Nismo drugi krivi, da je tako določeno. Obrni se na pristojne.
Dokler ne prilepiš povezav do maturitetnih pol, je tole tvoje pisarjenje samo nakladanje. Še dobro, da si sploh maturo naredila. Ker očitno niso problem samo tuji jeziki, ampak samo bralno razmevanje. 🙂
Ej, si že našla maturitetne pole za npr. angleščino kot prvi tuji jezik in za angleščino kot drugi tuji jezik? No, čakam.
Glede francoščine pa ne jokaj, ampak vprašaj na RIC. Nismo drugi krivi, da je tako določeno. Obrni se na pristojne.
Dokler ne prilepiš povezav do maturitetnih pol, je tole tvoje pisarjenje samo nakladanje. Še dobro, da si sploh maturo naredila. Ker očitno niso problem samo tuji jeziki, ampak samo bralno razmevanje. 🙂
[/quote]
Jao, ženska, jaz ne rabim nobenih maturitehni pol. Če jih pa ti rabiš pa jih ti išči.
Tudi glede francoščine, jaz ne jokam, se samo čudim tvojim trditvam in pravim, da so izmišljenje. Vsaj za leto 1998 in tam okrog. Za sedaj pa ne vem kako je.
Sicer pa zaključujem debato, ker vidim, da postajaš vse bolj nesramna. S takimi ljudmi, ki pa nekaj naložijo, ko jih vprašaš po argumentih pa postanejo nesramni, se ne želim zapletati.
Si se pa do kraja zapletla, ko si trdila, da je izvajanje in pisanje testov stvar organizacije šole. Vsak, ki je opravljal maturo pa ve, da so termin imeli na vseh šolah hkrati in da to ni bila stvar šole kdaj bo organizirala test. Tam si se izdala, da ne veš kaj veliko o situaciji.
Pa veliko sreče pa poskusi, kadar pišeš neresnice, jih arugumentirati brez, da si nesramna do ostalih.
Lep dan ti želim.
Jao, ženska, jaz ne rabim nobenih maturitehni pol. Če jih pa ti rabiš pa jih ti išči.
Tudi glede francoščine, jaz ne jokam, se samo čudim tvojim trditvam in pravim, da so izmišljenje. Vsaj za leto 1998 in tam okrog. Za sedaj pa ne vem kako je.
Sicer pa zaključujem debato, ker vidim, da postajaš vse bolj nesramna. S takimi ljudmi, ki pa nekaj naložijo, ko jih vprašaš po argumentih pa postanejo nesramni, se ne želim zapletati.
Si se pa do kraja zapletla, ko si trdila, da je izvajanje in pisanje testov stvar organizacije šole. Vsak, ki je opravljal maturo pa ve, da so termin imeli na vseh šolah hkrati in da to ni bila stvar šole kdaj bo organizirala test. Tam si se izdala, da ne veš kaj veliko o situaciji.
Pa veliko sreče pa poskusi, kadar pišeš neresnice, jih arugumentirati brez, da si nesramna do ostalih.
Lep dan ti želim.
[/quote]
Glej, sama si priznala, da je tvoje znanje tujih jezikov slabo. Pač nisi nek talent, pa vseeno za to ni kriva nobena matura, ki je bila, kakršna je pač bila. Tako takrat kot danes se je dalo in se da doseči zadovoljivo visok nivo znanja (čeprav resnici na ljubo tudi B2 ni ne vem kaj). Ti tega pač nisi dosegla. Torej se vpiši v kak tečaj.
Francoščina je rangirana nižje verjetno zato, da je sploh kdo hotel opravljati maturo – samo moje ugibanje, pravi odgovor boš še vedno dobila samo na RIC. Iz izkušenj pa ti lahko samo napišem, da je to bil meni en težjih jezikov – ni mi bil domač, zelo redko sem prišla v stik z njim, prvi romanski jezik zame, precej drugačno glasoslovje, sestava – nemščina je pač res domača (popačenke, nemški tv programi,…vpliv Avstro-Ogrske, da imamo še veliko pregovorov takorekoč dobesednih), angleščina je itak svetovni jezik, s katerim se vsakodnevno srečuješ,..italijanščina pri nas pač ni domača, je pa vsaj izgovorjava in slušno razumevanje precej lažje v primerjavi s francoščino, kjer se besede tako rado povezuje. Imam sicer certifikat B1, ampak to je čisto premalo za normalno razumevanje (vsaj takšno, kakršno se meni zdi zadovoljivo). Verjetno je tako tudi pri ostalih jezikih, samo tisto pač obvladam precej bolj (nimam pa uradno nobenega certifikata, reševala sem samo teste nemščine za C1 – ni čisto simpl, ampak mislim, da bi šlo).
Tako, sedaj pa zaključujem tole “predavanje”, ker ni bistven za nivo znanja na maturi. Tam pač veljajo določena pravila, kjer je zahtevnost jezikov definirana tako, kakor pač je, ravno tako pa ni pomembno ali gre za prvi ali drugi tuji jezik če govorimo o ang, nem, ita. Nivo na maturi je enak ne glede na to koliko časa si se učil katerega od teh jezikov.
Ima nepomembno kar prav. Pole so za določen jezik enake, ne glede na to, koliko časa se ga učiš (in to že od nekdaj). Pa angleščina sploh ni obvezna, obvezen je en tuj jezik in lahko izbiraš med angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, španščino in ruščino. In pišeš enako polo kot tisti, ki pišejo maturo za ta jezik kot izbirni jezik.
Potem imaš pa še osnovni in višji nivo. S tem, da če delaš maturo iz dveh jezikov, lahko samo enega delaš na višjem nivoju – večina dela angleščino.
In, ko opraviš maturo na višjem nivoju dobiš certifikat B2, če jo opraviš na osnovnem pa B1.
Koliko pa v resnici znaš govorit in pisat in prevajat – tega pa noben še dodatne ne preverja, saj se smatra, da če si opravil maturo neki znaš.
Tisti, ki smo imeli francoščino na maturi, smo imeli povsem enak nivo kot tisti z nemščino za drug tuj jezik. Od kje vam to, da naj bi bila pa francoščina lažja?
Pa nobenih certifikatov ali pa kaj podobnega se ni priznalo. Kdor je rabil kaj za službo, je moral posebej plačat izpit. Za angleščino so hodili delat first certifikat, kaj vem kaj točno to pomeni. Nas so pa že v SŠ nagovarjali, da naj gremo to delat. Jaz nisem šla pa itak nisem nikoli rabila. Aja, tudi tisti, ki so naredili angleščino z 8 na maturi, torej odlično na višjem nivoju, jim to ni nič veljalo za službo. So vseeno morali tisti izpit delat, če so v službi to zahtevali.
Se strinjam. Maturitetni nivo ni nek presežek, je pa dovolj za osnovno razumevanjem in komuniciranje. Itak da nikoli ni bilo pomembno koliko časa si se učil nek tuji jezik, zahtevani nivo na maturi (pogoj za pristop je bil določen minimum opravljenih ur, ki si jih v štirih letih pač moral opraviti) je bil določen in vsak je moral doseči vsaj tisti minimum.
Kaj to pišete o enih certifikatih?
Od kdaj to?
A to ste prav kak ceglc dobili, da imate nivo b1 oz b2?
Včasih smo morali vsi kar lepo delat izpite, da smo dobili certifikat. V JU ponavadi zahtevajo znanje enega tujega jezika in smo morali opravljat te izpite. ALI tistega Cambridge first certifikat ali kako se mu reče ali pa na FF izpit. Ta na FF je bil cenejši.
Mature niso priznavali kot dovoljšen nivo za službo. Pa mi enkrat še ni prišla angleščina prav v službi. Certifikat oz. potrdilo pa tudi nimam kaj rabit. Pač denar stran vržen.
Itak, če greš v novo službo, jih ne bo zanimal 15 let star certifikat.
Certifikati so kasnejša pridobitev. Glede francoščine pa je tako, kot so napisali. Dosežeš lahko največ B1 nivo (torej eno stopnjo nižje od angleščine, nemščine in italijanščine). Ne vem, če je bilo prej drugače, sklepam pa, da ne veliko, so pa samo ovrednotili nivo mature glede na zahtevnost po mednarodno priznanih standardih.
Ti avtomatični certifikati so samo še en kos brezvezne birokratske dokumentacije, ki je v praksi uporaben le za čičanje v pisarni. V tujini si lahko z njim obrišeš zadnjico. Za priznanje B2 je treba narediti enega od mednarodno priznanih izpitov in še ti običajno veljajo le dve leti. In tudi po izpitu veliko ljudi še vedno ne zna zadosti za vsakodnevno komunikacijo na malo višjem nivoju. Preverjeno večkrat. In prav nihče na koncu gimnazije ne pride niti blizu native speakerju, razen če je živel v ustrezni državi več let.
Drugi jezik v gimnaziji je A2. Le redkokdo zna kaj dosti več
Glej, ni mi treba verjeti, prosim te samo, da najdeš primer pole, kjer je napisano, da je za tiste s prvim tujim jezikom in polo za tiste, ki jim je to drugi tuji jezik. Do takrat pa trdim, da to ne drži!
V pomoč novejše pole, se pa najdejo tudi starejše:
https://www.ric.si/poklicna_matura/predmeti/anglescina/#spomladanski_rok_2020
Zakaj je zahtevnost francoščine nižja? Ne vem, vprašaj na RIC. Dejstvo je, da je rangirana tako (to najdeš v pripetih linkih, kjer je jasno napisano, da dijak doseže največ B1).
Kako ste imeli organizirano opravljanje mature na vaši šoli, je stvar organizacije. Pri nas smo pisali vsi hkrati en jezik.
[/quote]
Ta pola v linku je samo preverjanje, ce znas prepisati kaksno besedo iz teksta. Da ta tekst zadosti razumes, je zadosti kvaliteten A2 nivo. Stavki so zelo preprosti, casov skoraj ni. Zdaj razumem, kako ljudje dobijo certifikate, v praksi pa ne znajo povedati 3 stavkov.
Certifikati so kasnejša pridobitev. Glede francoščine pa je tako, kot so napisali. Dosežeš lahko največ B1 nivo (torej eno stopnjo nižje od angleščine, nemščine in italijanščine). Ne vem, če je bilo prej drugače, sklepam pa, da ne veliko, so pa samo ovrednotili nivo mature glede na zahtevnost po mednarodno priznanih standardih.
[/quote]
Torej B1 kot nivo pri nemščini, če je ta drugi tuj jezik.
Realen zapis.
In ja, tisti, ki so imeli nem za prvi tuj jezik, so imeli na faksu kar težave z angleščino. So se je pa morali priučiti, ker tam smo pač imeli vsi enak nivo. Tako, da daleč od tega, da bi bili na enakem nivoju kot tisti, ki smo imeli ang za prvi tuj jezik.
In obratno. Tisti, ki so imeli nem za prvi jezik, so znali super. TIsti, ki smo imeli pa za drug jezik pa zelo slabo.
Sicer se pa itak vidi. Večina ima za drug tuj jezik nemščino, nekateri francoščino, verjetno še kak drug jezik. Pa delodajalci pravijo, da je težko najti ljudi, ki govorijo nemško. Če bi res bili prvi in drug tuj jezik na istem nivoju, bi bilo komot najti nemško govoreče. Pa jih je težko najti. Angleško govoreče pa komot.
Pa tudi, ko tako na splošno povprašaš tiste, ki so končali gimnazijo, večina zna angleško, nemško pa par besed. Toliko o tem,d a sta nivoja enaka.
Nekateri so imeli še tretji jezik, če večja žalost. Razen Primorci, ki pa pogosto super govorijo italijansko, čeprav so imeli to za tretji tuj jezik ali pa se je v šoli celo sploh niso učili.
Ta pola v linku je samo preverjanje, ce znas prepisati kaksno besedo iz teksta. Da ta tekst zadosti razumes, je zadosti kvaliteten A2 nivo. Stavki so zelo preprosti, casov skoraj ni. Zdaj razumem, kako ljudje dobijo certifikate, v praksi pa ne znajo povedati 3 stavkov.
[/quote]
Poglej splošno maturo. In ne, ni samo ta pola, je tudi višji nivo, poleg pisnega, slušni in ustni del. Tako kot pri klasičnem opravljanju izpita za pridobitev certifikata kateregakoli jezika. Za neko normalno sporazumevanje brez težav je potrebna vsaj stopnja C 1, ki pa je samo ena manj od native speakers, ki naj bi bil nivo C 2.
B2, kolikor lahko dosežeš največ pri maturi (ang, nem, ita), je pač samo nek nivo. Marsikdo zna več, večina pa malo manj. Prvi ali drugi tuji jezik nima nobene veze na maturi. Obvezen je en tuji jezik (ang,nem,ita, fra,špa,rus), lahko pa izbereš še en tuji jezik kot IZBIRNI predmet. Če boš kot izbirni predmet izbral angleški jezik, boš pisal čisto isto kot nekdo, ki bo imel ang kot obvezni tuji jezik. Enako velja za čisto vse možne jezike. Samo v primeru dveh jezikov na maturi lahko na višjem nivoju opravljaš samo enega (sam se odločiš katerega).
Torej B1 kot nivo pri nemščini, če je ta drugi tuj jezik.
[/quote]
Pa kaj pišete neumnosti?!? Ne, ne obstaja na maturi razlika med prvim ali drugim tujim jezikom, no! Če je pri vas velika razlika v znanju, je to vaša “zasluga”. Zahtevan minimalni nivo je določen in ga mora doseči vsak, ki opravlja maturo iz določenega jezika! Pri tem je nepomembno koliko let se je tega jezika učil.
Najvišji nivo znanja jezikov na maturi pa ustreza B2 za angleščino, nemščino in italijanščino, medtem ko je nivo pri preostalih treh (francoščina, španščina, ruščina) B1. Ne, še vedno ne vemo zakaj, je pa res tako.
VčAsih je bila razlika med prvim in drugim jezikom na maturi.
Recimo za nižji nivo angleščine smo morali obdelovati dva romana, Doriana Greeya pa Catcher in the rye. Pri nemščini ni bilo nič tega. Mislim, da je bil potem esej na temo romanov? In to nižji nivo, ne višji. Pri nemščini ni bilo nič tega. Pa seveda daleč od b1 je bila nemščina.
Oni, ki so pa imeli nemščino za prvi jezik, so pa imeli podbno kot mi angleščino, neke romane pa tudi pole so bile čisto druge.
Realen zapis.
In ja, tisti, ki so imeli nem za prvi tuj jezik, so imeli na faksu kar težave z angleščino. So se je pa morali priučiti, ker tam smo pač imeli vsi enak nivo. Tako, da daleč od tega, da bi bili na enakem nivoju kot tisti, ki smo imeli ang za prvi tuj jezik.
In obratno. Tisti, ki so imeli nem za prvi jezik, so znali super. TIsti, ki smo imeli pa za drug jezik pa zelo slabo.
Sicer se pa itak vidi. Večina ima za drug tuj jezik nemščino, nekateri francoščino, verjetno še kak drug jezik. Pa delodajalci pravijo, da je težko najti ljudi, ki govorijo nemško. Če bi res bili prvi in drug tuj jezik na istem nivoju, bi bilo komot najti nemško govoreče. Pa jih je težko najti. Angleško govoreče pa komot.
Pa tudi, ko tako na splošno povprašaš tiste, ki so končali gimnazijo, večina zna angleško, nemško pa par besed. Toliko o tem,d a sta nivoja enaka.
Nekateri so imeli še tretji jezik, če večja žalost. Razen Primorci, ki pa pogosto super govorijo italijansko, čeprav so imeli to za tretji tuj jezik ali pa se je v šoli celo sploh niso učili.
[/quote]
Glej, ti si pač nenadarjena za jezike,še manj pa si imela res interes za učenje nemščine. Kot si pisala, ti tudi angleščina ne gre kaj prida. Zanimivo, da si sploh delala maturo z izbirnim predmetom nemščina. Se pa strinjam, da je na splošno znanje nemščine katastrofa. Ker ima večina, ki jim je prvi tuji jezik angleščina (tu si ti tipičen primer) kar nek odpor do nemščine. Dokler so še obstajale šole s prvim tujim jezikom nemščino, je še nekako bilo boljše, danes je povprečno znanje res slabo. Seveda k tem pripomorejo učitelji s filofaksa, ki še vedno učijo po precej predpotopnih metodah.
Ženska, ne moreš nehati? Ne, ni res, pa če še stokrat napišeš. Tisti, ki so imeli nemščino kot prvi jezik, so pisali enake pole na osnovnem nivoju kot pa ti, kdor pa je izbral višji nivo, je imel pa dodatne + esej. Joj, kako si sploh spacala maturo, če ti niti osnove niso jasne. Niti ne veš kaj si pisala 🙂
Sploh pa zakaj si šla še nemščino pisat, če ti jeziki sploh ne gredo? Je šlo kaj drugega še slabše?
Glej, ti si pač nenadarjena za jezike,še manj pa si imela res interes za učenje nemščine. Kot si pisala, ti tudi angleščina ne gre kaj prida. Zanimivo, da si sploh delala maturo z izbirnim predmetom nemščina. Se pa strinjam, da je na splošno znanje nemščine katastrofa. Ker ima večina, ki jim je prvi tuji jezik angleščina (tu si ti tipičen primer) kar nek odpor do nemščine. Dokler so še obstajale šole s prvim tujim jezikom nemščino, je še nekako bilo boljše, danes je povprečno znanje res slabo. Seveda k tem pripomorejo učitelji s filofaksa, ki še vedno učijo po precej predpotopnih metodah.
[/quote]
Hm, od kje ti pa take ideje?
Tako mimogrede, nemško pišem in govorim tekoče.
Strinjam se predvsem z označenim delom. To je bistvo. Vidim tudi doma, pri mulcu . in nečakih.
Kjer je interes in vsaj nekaj talenta – gre kot brzovlak. Če ostalo je, a ni interesa – pa komaj kaj.
Mulc v osnovni šoli tekoče govori tuj jezik in se je sposoben zmeniti čisto vse, obvlada celo različne naglase, dedku prevaja filme sproti, ipd – a le pri jeziku, kjer ima interes.
Pri drugem jeziku – ni interesa in ni rezultatov.
Joj, ta dva (Dorian in Catcher) sta bila pa tako zlajnana. Koliko let so potem to vlačili? Menda so sedaj pa ja zamenjali? Pa, si prepričana, da ni bilo to na višjem nivoju? Kolikor se spomnim, je bilo to samo na višjem nivoju. Pole so bile enake vedno za vse, ki so pisali.
[/quote]
Ja, tečno je bilo to s tema dvema. A to je imelo več generacij? Sem mislila, da so to vsako leto menjali tako kot pri slovenščini?
Ne, angleščino sem pisala na nižjem nivoju. Smo pa imeli ta dva romana skoz na spisku. Mislim, da smo ju dve leti gulili.
Za ono gor: nemščino sem na maturi pisala 5, angleščino pa 4. Skupaj 30 točk. Te še kaj zanima?
Aja, seveda pa je bilo moje znanje angleščine bistveno boljše kot nemščine. Čeprav je bila pri nemščini višja ocena. Pa prej sem imela tudi nemščino 5. Angleščino pa 3.
Forum je zaprt za komentiranje.