Nisem nič…
Ok Aleksandra…predvsem nisem obremenjen sam s seboj….znam poslušati sogovornika ne glede na temo….če storim napako se opravičim…vedno sem dobre volje…tele težki časi me sploh ne obremenjujejo in zaradi tega se ljudje v moji družbi dobro počutijo…znam plesati..gledam romantične filme..športa pa ne..sem pa za šport..se pravi zunaj..dvorana me ne zanima. Upam, da si bolj zadovoljna…ker je še…..[/quote]
no vidiš, da gre :)) te moram pohvalit in glede na to, da sem bolj tečne sorte, pohvale niso lih pogoste hahaaa
do zdej se vse lepo bere 🙂 in ja, sem zadovoljna :)[/quote]
uhhhh, sem pa mel srečo. Prav lepo je ,da je še kdo zadovoljen
Če si dal oglas – me ne pritegne. Rečem pa si – tipičen moški, dokler ga ne spoznaš. Potem ugotoviš, da res ni nič posebnega. Moški, ki zna poslušati, ampak kolikor te berem – poslušaš tipično moško – pri enem ušesu not, pri drugem ven. Samo da mine. Komunikacija pa …. Saj ni bistvo samo poslušanje nekoga. Komunikacija mora biti.
A greva na kavo, da vidiš kako ti lahko zatežim? Me zanima kam bi šla tvoja volja do poslušanja. Mislim, da človek mora biti dostopen, odprt ter ne samo poslušati, ampak tudi kaj povedati. A se nebi naveličal nekoga ves dan samo poslušati? Ker če si tako v redu, potem nebi rekel, da moraš oditi.
Ja, danes imam en tak dan, da še tako super človeka lahko spravim v depresijo!
Pri tem bi te samo vprašal, če je tebi prijetno z ljudmi, ki tebe spravijo v depresijo?
@Nič posebnega – jaz sem prijavljena, torej ni odvisno nič od mene, ampak tebe (če se boš prijavil)
Ne, meni niso všeč ljudje, ki te spravijo v depresijo. Ampak jaz se jim izognem ali povem v obraz. In tudi glede govorjenja ter dihanja – rada govorim, ampak če je sogovornik pravi. Samogovori me ne navdušujejo, zato tudi moje pisanje avtorju Nič posebnega. Mogoče je vsaj on razumel moje pisanje. Oz bistvo – da ni vse v poslušanju, ampak v komuniciranju!
Osamljena68, kaj si pa želela povedat s tem, da imaš danes tak dan, da lahko še tako super človeka spraviš v depresijo?
Se ti ne zdi, da bi se tako kot se ti njim, tudi oni tebi izognili iz podobnega razloga? Ali pa “iščeš” nekoga, ki ti lahko nudi nekaj, česar sama ne moreš? Saj ne rečem, da to ni možno, ampak pri tem je pomembno, da se tega zavedaš, da to ceniš in mu zato skušaš sledit in se učit o sebi, da rasteš.
Takšni ljudje, kot si ti ‘Nič posebnega…’, ki so pozitivno naravnani so zelo dobrodošli za družbo. Vsaj meni, kajti ne maram ljudi, ki samo jamrajo in krivijo vse okoli sebe za svojo slabo voljo in neuspehe vživljenju. Dobra volja širi dobro voljo, nasmeh vzbudi nasmeh… Lepo in zadnje čase precej redko.
Ponavadi takšni ljudje sploh niso opredeljeni glede razpoloženja, jim je vseeno za njihovo naravnanost, kadarkoli jih vprašaš kako so, bo odgovor enak. Skratka v stilu nič posebnega:). To ni širjenje dobre volje, kvečjemu apatičnosti.[/quote]
No, jaz sem govorila o pozitivno naravnanih ljudeh in ne o apatičnih.
Ponavadi takšni ljudje sploh niso opredeljeni glede razpoloženja, jim je vseeno za njihovo naravnanost, kadarkoli jih vprašaš kako so, bo odgovor enak. Skratka v stilu nič posebnega:). To ni širjenje dobre volje, kvečjemu apatičnosti.[/quote]
No, jaz sem govorila o pozitivno naravnanih ljudeh in ne o apatičnih.[/quote]
Ampak obe govorita o “nič posebnega”. 🙂
Ponavadi takšni ljudje sploh niso opredeljeni glede razpoloženja, jim je vseeno za njihovo naravnanost, kadarkoli jih vprašaš kako so, bo odgovor enak. Skratka v stilu nič posebnega:). To ni širjenje dobre volje, kvečjemu apatičnosti.[/quote]
No, jaz sem govorila o pozitivno naravnanih ljudeh in ne o apatičnih.[/quote]
No, jst pa o takih, ki se infiltrirajo v družbo kot tihe miške, brez svojega mnenja, vedno s komentarjem, da so dobro. Ne pravim, da je z njimi narobe, samo ti ljudje ne širijo dobre volje. Mogoče drugim sedejo, ker vedno poslušajo:).
Do tja je včasih dolga pot, posebej, če se vmes kje ustaviš ali pa skreneš s poti. 🙂
Kje je tu ponižnost? Skromnost? Vsaj samokritičnost?
Pa ne zaradi tega, ker sam sebi ne bi bil največji dragulj, no, tudi zaradi tega, pa tudi zaradi tega, ker noben ne mara, da nekdo pri sebi izpostavlja/govori to svojo “dragocenost”.
Vam nima to vonj po neki narcisoidnosti?
Sicer pa, kaj pa smo/imamo, če smo/imamo tovrstno prepričanje…
Ne vem točno, kaj je point te teme, vendar vsak zase ima priliko ali prilke, kako se bo opredelil, doživljal samega sebe – lahko se imaš za nič, lahko se imaš za vse, umetnost (ali morda celo neumnost ??) pa je nenehno z eno ali drugo skrajnostjo shajati tako, da imaš čim manj mučk (s sabo) z drugimi.
Kje je tu ponižnost? Skromnost? Vsaj samokritičnost?
Pa ne zaradi tega, ker sam sebi ne bi bil največji dragulj, no, tudi zaradi tega, pa tudi zaradi tega, ker noben ne mara, da nekdo pri sebi izpostavlja/govori to svojo “dragocenost”.
Vam nima to vonj po neki narcisoidnosti?
Sicer pa, kaj pa smo/imamo, če smo/imamo tovrstno prepričanje…[/quote]
To, da sam sebe jemlješ kot dragulj, ne pove o čem drugem ničesar, zgolj o tem, kako sami sebe dojemamo. Če se bomo imeli za dragulj, se bomo spoštovali, poznali bomo svoje + in svoje – in vedeli, kako lahko gremo preko slabosti in jih spremenimo v dobro. Ker bomo spoštljivi do sebe, bomo tudi do drugih. Ne bomo iskali napak in razlik, ampak bili odprti nanje, zares poslušali drugega in tudi v drugem iskali dragulj.
To ni nič drugega kot ljubezen do sebe. Nima veze z narcisoidnostjo in neponižanjem.
Forum je zaprt za komentiranje.