Nikoli se ne sekiram

Vem, da zveni zelo čudno, ampak tako je. Stara sem 35 let, nikoli se za nič nisem sekirala, že od malega dojemam življenje res lahkotno, vse kar mi kdo reče poskusim vzeti na pozitiven način. Sem delavna, imam narejen faks in imam dobro službo. Naredim, grem domov, uživam. Zadnjič smo se s prijateljicami pogovarjale o obvladovanju stresa in povedala sem, to, kar sem povedala vam sedaj-ne sekiram se za nič, dejansko se ne spomnim niti ene stvari. One so rekle, da je z mojim živčni sistemom nekaj narobe.. kaj mislite vi?

Blagor ti.

Ne vem pa, če si zares v stiku z sabo, ali je to le obrambni mehanizem.

Imaš partnerja? imaš otroke? ti je kdaj kdo umrl (stari starš npr)? ti je kdaj bilo kaj zahtevno in izziv (kak izpit npr)? itd..

Nihče Mi ni umrl, imam fanta, ja. Seveda so mi zadeve zahtevne, npr. Izpiti, in včasih sem nervozna, tudi žalostna… ampak prav tako sekirala, da bi se (oberthinkala ipd..) nikoli. Čeprav pa moram rect, da sem okoli 80% življenja srečna, sproscena, 20% pa sem tudi žalostna, ko je za to nek razlog…

Podobno mislm kot tvoje prijatlce. Itak da pride tud stres, ampak je odvisn kko se nosmo s tem. To je pa odvisno od karakterja. In tisti, ki je non stop happy vse je lepo itd., sigurno bezi od ene stvari ali pa je to njegov nacin, da se ne sooci z nekaterimi stvarmi, kar na dolgi rok sigurno ni dobro. Jst mislm da more bit obojega, ampak definitivno vec pozitivnega. Eni so taki, da bodo zarad ene stvari ze depresivni, drugi bodo vstal, razcistl, sli naprej, tretji bojo to zakopal in bli kao “pozitivni”

Bit drugo je najbols.

Ali pa pac ni tako in da nimam prav, pa si preprosto taka, da se manj sekiras in drugac procesiras stvari, poznam ljudi, ki so taki. Ne vem, le vem to, da ravno to je poanta, ko pride kaj slabega ali stresnega, tisto ti lahko da moc, da gres naprej se bolj mocen in se manj obremenjujes, to pa pride z izkusnjami.

Kot pravis pa v zivljenju nisi dozivela slabih stvari, ker ce bi jih in se soocila z njimi, bi se tudi zelo manj sekirala, ker bi te zivljenje ze veliko naucilo. Ampak mislm da ravno to, ker jih nisi dozivela, lahko da si taka. Od obojega to pride.

Karakter je odvisen in se od velik drugih stvari, primer, ce bi vprasala melanholika, njemu kar si ti napisala in kar sem ti jaz, te stvari nebi bile jasne za 100 zivljenj

Ne delaš problemov tam kjer jih ni. Odlično. Jaz sem bila ista ko sem bila mlajša. Potem se je par stvari zgodilo in me je čisto na dno spravilo. Sem rabila leta da sem prišla nazaj na svoje. In ne bom nikoli več dovolila da grem v tisto smer. Ker ja lahko se ti kaj zgodi, je nekaj težkega, ampak valjati se v tem, nonstop razmišljati o stvareh ki jih ne moreš spremenit….nikamor ne pelje. Samo uničuje te. Jaz se vedno vprašam a lahko kaj spremenim? Če ne morem, se ne bom obremenjevala s tem. Bom namerno preusmerila misli drugam, ker ne bom uničevala sebi dnevov za nekaj kar ne morem spremenit. Če pa lahko spremenim, bom pa pač delala na tem da spremenim. Treba ločiti to dvoje. Večina ljudi se ujame v zanko večne žrtve in se dobesedno valja v bedi, ki si jo bodimo realni večinoma sami povzročijo s tem ker ne znajo ločiti dogodek od tega kako na to reagiraš. Če nekih stvari ne moreš spremeniti, kaj točno narediš s tem da se z njimi obremenjuješ? Samo uničuješ si svoj čas. Na koncu bo ne samo isto, bo slabše, ker si s tem ker si se z eno stvarjo, ki jo ne moreš spremenit toliko obremenjeval, običajno se še druge potem sesujejo. Ker daješ energij nekam kjer ni nobene koristi.

Očitno imaš normalno urejeno življenje ,brez razvad ,nekdo si sposoja denar ,hodi v igralnico ,napačna izbira partnerja ,tipa ,poslovno neuspešne poteze,vse na puf,dobesedno rinejo v probleme in ne moreš ,da se nebi sekiral,vsaj normalen človek…

Nakladanje ali samozanikanje.

Važno pa je, da sama sebi verjames in trolaš.

Pametna deklica ?

Ni nujno. Živeti tu in zdaj je blagoslov, za večino nedosegljiv.

Blagor enim, torej imaš podedovan super živčni sistem. No, mene so sekirali starši , že iz otroštva ven, te uničujejo, svašta–išta…te zverzirajo, da jim v bolezni in starosti služiš in že vse prekmalu vidiš marsikaj…kKako mlada sem se hajkala z fotrom po urgencah, bolnicah, ni da ni …vse jaz…,ko bi tako želela brezskrbno mladost…enako z matko potem , še hujše se hajkaj po intenzivni…, Kdaj bom pa jaz imela mirno in sproščeno življenje …

Eh, potem se sekiraš za partnerja, ki kar zboleva in eto , spet tam in se sekiraš za otroke ,ni konca in kraja…

Vidiš , da nekatere doleti super usoda, nikoli nič pretresljivega  ,še umrejo lepo, nič po bolnicah se prekladat …Nas ene, pa kar žive izcuzat ,….Živci adijo, sami stresi, strahovi, …itd…Skoz te eden živcira. Najbližji ponavadi . Ker lej ,nee ti pa ne boš imel mirnega lajfa …

Če bi se samo s sabo ukvarjal…milina in mir, radost ,…- ti pa rečejo egoist, sebičnež …To se rabiš raztrgat, razčehnit za druge , jih ne briga…Meeh, da ne napišem romana. Takle imamo nekateri.

Ali imamo astrološko tako obrnjene planete ali plačujemo karmo, družinsko karmo, smo zakleti in prekleti…nimam pojma, nekaj je zadaj …Ali pa samo ubogi mi– nimamo sreče…No, ali imaš srečo se vidi po natalni rojstni karti …in jah, če nimaš …je nikoli ne moreš izsilit …Srečno, avtorica in upaj ,da se takšna brezskrbnost nadaljuje in traja…

Imej pa empatijo za tiste, ki take sreče nimamo.

Jaah, pač eni imajo res srečo, nič drame in stresa in strahov , …nikoli občutili, nikoli doživeli ,v nobenem obdobju življenja…vse gre gladko kot po maslu , so to naključja ali usoda …res neverjetno , da taki srečneži obstajajo.

Tudi jaz največ stresa in živcev zaradi otrok …in staršev…, .ker je skozi nekaj, skozi nekaj ne gre , skozi nekaj urejat….

Si mislim , ko bi šla v tujino in se sebi posvečala , bi se rabili znajti brez mene in šow bi laufal dalje …Preveč si eni naložimo …

Lepo napisano.

Pa ti si pravi fenomen, daj se medicini in znanosti na vpogled…Kaj imaš pa mi nimamo v možganih nekaj, …da se eni pa skoz sekiramo…

Se sekiramo za preživetje , ko je vse drago ratalo, da plačamo položnice, pa od otrok , glede zdravja, pa od šolanja, ker imajo skoz težave, pa skozi nas barka življenja premetava…

In , ko se kao hoče mal umirjat,..ne bo en telefonski klic te spet razdražil in vpletal v neke drame …pa sodeluj, hočeš , nočeš ,moraš…

Včasih imam vsega zadosti in si rečem ma rihtajte se kot veste in znate ali se vpletam ali ne… svet bo gural dalje , …

Samo potem ti že hočejo kao krivdo , slabo vest nabijat, da si slaba mama , če ne boš to pa to sončekom ,si zanič žena , če ne boš vse zgloncala, te bo že soseda opravljala , da imaš razmetano ( tam v eni temi od firbčne sosede ) …Nikoli ni dovolj za druge. Samo te znajo izčrpat , ko bi zase si kaj rabil , ne ne smeš…si pa len pa debeluhar na kavču …

Letos je Saturn retograden in zelo vpliva name … sem čist na koncu … koliko bom še zmogla?

Avtorica…počakaj , ko dobiš otroke …boš kasirala stresa, živce, drame, …ni da ni za vse nazaj …Saj prideš z njimi v sisteme vrtcev, šol in tak dalje …Do takrat pa naj ti bo še naprej mirno morje .

yep,  -anonimno 922, –  nisi edini v tem , vztrajaj., zdrži ..se bo obrnilo na boljše …

spremljam na You tubu , astrologinjo – Joni Patry -, planeti so trenutno v zoprnih položajih …mogoče bo 2026 boljše…

Ful sem se zasekirala, ko so mi rekli, da se premalo sekiram. ???

Nekateri so že po naravi , karakterju živci, trmasti, togotni, razdražljivi, je v njih to, nekateri pa laganini , jih nič ne vrže iz tira, …je to prirojeno, privzgojeno …

Ker eni starši otroke od malega hecajo, …- pred resničnostjo življenja , če ste pogledali film – Življenje je lepo – / odličen Roberto Benigni /…,,  kaj vse je ta oče zganjal,  domišljal, prikazoval, da bi sina rešil pred kruto vojno…

Nekatere pa direkt od malega vseka krutost sveta.

Priznam, da ti zavidam. Sama ne morem reči, da sem imela težko življenje, a si ga s sekirancijo po nepotrebnem močno otežujem. Kar ne morem iz svoje kože, čeprav se trudim. Kot da moje telo prav rabi stres in je odvisno od stresnih hormonov. Očitno sem se že rodila s slabšim živčevje. Takšna je bila tudi moja mama in sem še od nje pridobila ta vzorec. Kdor na lastni koži tega ne občuti, težko razume. Bodi srečna, da si taka.

Pozdrav.

Letos je res hudo. Konec retrogradnosti naj bi bilo novembra 2025. Letos imam od začetka leta do sedaj – same težke preizkušnje. Težko je. Zelo.

Če te prav razumem, imaš ti tudi letos težko leto?

Tudi sama bi bila rada kot avtorica, saj se tudi sekiram na zalogo.

Opažam, da je letos za precej ljudi težko leto. Med ljudmi, ki jih poznam, jih je kar nekaj, ki do doživeli nenadno smrt v širši družini. Prav izstopajoče glede na prejšnja leta. Sama sem imela pretres v službi, saj se je celotno podjetje reorganiziralo. Nekatere je močno prizadelo. Težave so se mi pojavljale  na vseh področjih, nič ni šlo gladko skozi. Slišala sem tudi za precej razhodov.

uau….ljudje ste resno odvisni od svoje lastne bede….namesto da bi šli na sprehod al pa kaj nardil za to da bi vam šlo boljše v življenju….na youtube gleda “astrologe” in planete kako stojijo da ji povedo kako naj se počuti…..strašljivi ste …

Istega mnenja sem bil kot ti.

Dokler nisem prišel do (srhljivega) spoznanja, kako zelo velik vpliv imajo planeti na nas. Od takrat se sprašujem, ali imamo sploh svobodno voljo? Kaj pravzaprav so planeti v resnici, da imajo tak vpliv na nas.

Jaz se sekiram. Trenutno sem zelo živčna, na dnu ker mi ne gre iskanje službe. Sekirala sem se zaradi otroka, imel je psihične težave kar me je zelo prizadelo. Na žalost ne znam pravilno živeti. Preveč se sekiram, premalo se zavedam minljivosti. Je pa tudi res, da sem zelo ciljno usmerjena, kar si zastavim, dosežemo, ampak ne zlahka in pot do cilja me utrudi

Je morda kdo že poskusil, kako se namesto sekiranja obnese motorkanje?